Slovenščina je za različne formalno-pravne statuse v preteklosti tekmovala z jeziki, ki so imeli precej večjo družbeno moč. Med njimi je bila tudi srbohrvaščina. Kot večinski jezik v nekdanji skupni državi je imela dominanten status, ki ga je dodatno krepila ekskluzivna raba v institucijah s poudarjeno družbeno močjo (npr. zvezna skupščina, vojska). Vprašanje statusa srbohrvaščine in njenega vpliva na razvoj slovenščine je bilo izpostavljeno tudi na posvetu Slovenščina v javnosti. V prispevku smo prikazali, kako so se od 70. let prejšnjega stoletja do danes statusi nekdanje srbohrvaščine oz. njenih naslednic hrvaščine, srbščine, bosanščine in črnogorščine pod vplivom spremenjenih družbeno-političnih okoliščin prerazporedili.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-BD143Z8E

COBISSID

71297378

Objavljeno

08.11.2021

Metapodatki

Citiranje

APA:

Balažic Bulc, Tatjana, Požgaj-Hadži, Vesna (2020). Novi statusi jezikov v spremenjenih družbeno-političnih okoliščinah. Teorija in praksa, letnik 57, posebna, str. 10-20, 169. URN:NBN:SI:DOC-BD143Z8E from http://www.dlib.si

MLA:

Balažic Bulc, Tatjana, Požgaj-Hadži, Vesna. "Novi statusi jezikov v spremenjenih družbeno-političnih okoliščinah." Teorija in praksa letnik 57. posebna (2020) str. 10-20, 169.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD143Z8E>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)