Avtor v članku obravnava spravno retoriko v obdobju najbolj intenzivnega procesa tranzicije. Najprej na kratko predstavi osnovne elemente retorične kritike, nato pa jo uporabi kot metodo za analizo spravne retorike v govoru predsednika Milana Kučana, ki ga je imel 8. julija 1990 na žalni slovesnosti pred grobiščem v Kočevskem Rogu. Ugotavlja, da so bile družine pobitih domobrancev ter njihovi simpatizerji potlačena, nepriznana manjšina, ki je v tranziciji potrebovala uradno simbolno pripoznanje. Dosežek predsednikove spravne retorike leta 1990 je, da je z dovršenim retoričnim govorom priznal potlačeno manjšino na način, ki ni odtujil drugega pola političnega spektra, ter tako dosegel minimalno soglasje med zgodovinsko ideološko sprtima taboroma, ki je bilo potrebno za uspešno uresničitev projekta osamosvojitve.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-BAKVZ1FR

COBISSID

29072221

Objavljeno

21.11.2011

Metapodatki

Citiranje

APA:

Škerlep, Andrej (2009). Retorika sprave v postkomunistični Sloveniji: analiza govora predsednika Kučana v Kočevskem Rogu julija 1990. Teorija in praksa, letnik 46, številka 6, str. 839-856. URN:NBN:SI:DOC-BAKVZ1FR from http://www.dlib.si

MLA:

Škerlep, Andrej. "Retorika sprave v postkomunistični Sloveniji: analiza govora predsednika Kučana v Kočevskem Rogu julija 1990." Teorija in praksa letnik 46. številka 6 (2009) str. 839-856.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BAKVZ1FR>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)