Dnevnik sobarice je leta 1900 takoj po izidu vzbudil nemalo vznemirjenja, pohujšanja in zgražanja v »boljši družbi«, saj je tedanji gospodi ter njeni dvolični morali nastavil neusmiljeno kritično ogledalo ter s tem podrl marsikateri moralni in družbeni tabu, še posebej, kar zadeva drzno opisovanje erotike in seksualnosti. Mirbeau je besedo v romanu prepustil služkinji Célestini in bralcu z njenim pogledom skozi ključavnico omogočil uvid v moralno sprijenost vladajočih razredov, ki jo razgalja v svojih dnevniških zapiskih. Njena pripoved je bridka analiza, pravcata vivisekcija tedanje visoke francoske družbe in njenega notranjega pekla, v katerem vlada zakon močnejšega, neponarejena slika sodobne oblike suženjstva, kot jo vidi in občuti »služinčad«. / Octave Mirbeau (1848–1917) je bil plodovit francoski pisatelj, ki je zaradi svojih naprednih političnih in estetskih nazorov že za življenja doživel številna priznanja, pa tudi neusmiljene kritike.

Pravice