Opis
V svetu že dlje časa potekajo razprave o potrebah in načinih financiranja investicij v novo ali obstoječo infrastrukturo na področju prometa, energetike in drugi infrastrukturnih podsistemov. McKinsey Global Institute (Dobbs et. al 2013) je na podlagi lastnih analiz in analiz mednarodnih inštitucij ocenil globalno potrebne investicije v infrastrukturo do leta 2030 na okrog 57 trilijonov USD. Samo v podsistemu prometne infrastrukture v EU so bile investicije v enakem obdobju ocenjene na 1,5 trilijonov EUR. Takšne ocene so, čeprav pripravljene z dolžno skrbnostjo, seveda lahko zgolj ilustrativne, saj mnoge države ne razpolagajo z ustreznimi podatkovnimi podlagami, ki bi omogočale čim bolj informativno oceno potreb investicij, ne samo v novo infrastrukturo, ampak tudi v obstoječo. Vendarle pa podajajo vsaj velikostna razmerja. V Sloveniji je Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007 - 2023 svoj čas ocenjevala potrebne investicije v železniško infrastrukturo v obravnavanem obdobju na 8,9 milijard EUR, potrebne investicije v energetsko infrastrukturo naj bi se po podatkih Nacionalnega energetskega programa (IJS 2011) v obdobju 2010 - 2030 gibale na ravni 24,99 milijonov EUR, nekaj ocen, ki jih v članku ne navajamo, pa je bilo podanih tudi za druge infrastrukturne podsisteme. Tudi ocene potrebnih investicij, ki so bile podane v Sloveniji, so bile predmet različnih polemik v zvezi z obsegom ali vsebino investicij. Načeloma pa je sprejeto dejstvo, da Slovenija danes ne razpolaga z jasno, splošno sprejeto, predvsem pa celovito strategijo, kako namerava svojo infrastrukturo financirati, naročati oziroma izgraditi ali izvajati in upravljati. Dodatni izzivi pa se pojavljajo tudi na drugih področjih, kot je na primer ocenjevanje upravičenosti investicij, kjer v Sloveniji prav tako ne sledimo najnovejšim dognanjem in dobri praksi v tujini.