Opis
Ozadje: Število predpisanih receptov iz leta v leto narašča. Bolniki jih skupaj z zdravili, kupljenimi v prosti prodaji, hranijo v domačih lekarnah. S to raziskavo sva želela preveriti število različnih zdravil v domači lekarni naših bolnikov, poznavanje imena zdravila, namena uporabe in upoštevanje navodil za zdravljenje. Metode: V eni ambulanti sva z metodo naključnih številiz seznama bolnikov izbrala 100 oseb in med njimi izvedla anketo. Rezultati: Bolniki hranijo doma od 0 do 9 različni zdravil, v večini primerov po 2, povprečno pa 3,3 različna zdravila. 16 % bolnikov nima doma nobenega zdravila. 75 % bolnikov ima doma zdravila, ki so jih dobili na recept. Bolnikiz nižjo izobrazbo so dobili na recept več zdravil, kot bolniki z višjo izobrazbo (3,2 zdravili v primerjavi z 1,3 zdravili; p = 0,008). S starostjo se veča število različnih zdravil, ki jih bolnik hrani doma (p < 0,001). 64 % bolnikov ima doma zdravila, ki so jih kupili brez recepta v prosti prodaji. Najpogosteje sta bila to acetilsalicilna kislina in paracetamol. Med vprašanimi sta bila le 2 (2,4 %) bolnika, ki sta imela doma zdravila, pa nistao svojih zdravilih niti približno vedela, zakaj jih imata, vsi ostali pa so zdravila poznali po različnih lastnostih zdravila. Poznavanje lastnosti zdravila se po spolu statistično pomembno ne razlikuje. Povprečna starost bolnikov, ki zdravila iz domače lekarne pozna po imenu, pa je veliko nižja od tistih, ki imena zdravil ne poznajo (52,1 let v primerjavi s 66,0 let; p < 0,001). Tudi bolniki s končano srednješolsko ali višjo izobrazbo so praviloma bolje poznali zdravila, ki jih hranijo v domači v primerjavo s skupino bolnikov z nižjo izobrazbo (p < 0,001). Kar 22 (26,2 %) anketiranih ne preverja datum uporabnosti zdravil. Med bolniki, ki imajo doma zdravila, jih 52 (61,0 %) pozna navodila za jemanje hranjenih zdravil. Sklepi: Ob uvedbi novega zdravila je bolniku potrebno posvetiti več časa, mu razložiti režim jemanja, indikacije, kontraindikacije, neželene učinke, interakcije z drugimi zdravili, previdnostne ukrepe in morda način delovanja, če je to potrebno za njegovo boljše sodelovanje pri zdravljenju. Poleg seznama stalnega zdravljenjav zdravstvenem kartonu bo potrebno sistematično uvesti tudi tak seznam, ki ga bo imel pri sebi tudi bolnik. Pomembno mesto pri obveščanju bolnikov ima tudi farmacevt, ki bolniku izda zdravilo.