Pisateljica v tej zgodbi na leposloven način polemizira z vsemi, ki so se tako ali drugače obregnili ob svobodo njene ustvarjalnosti, na jezikovni ravni pa pripovedovalka sledi lipogramski besedni igri, s katero izpušča črko f, junakinjo vulgarnih besed. Smolnikarjeva tako seveda preigrava z argumentacijo sodišč in s provincialnimi stereotipi spodobnosti, pobožnosti, pridnosti itd. Tovrstna burleskna obravnava teme, o kateri skupinski obrazci predvidevajo, da naj bi ostala v mejah prikrivanja in sprenevedanja, prinaša neafirmativen pogled predvsem na kolektivni spomin lokalne skupnosti. Prikazovanje skupnih običajev spolnega občevanja in preprodaje spolnih sokov sugerira butalstvo opisovanih, pri čemer ne gre pozabiti, da je tovrstna drastičnost le eden izmed trenutkov, ki jih je uprizorila Breda Smolnikar. Ob tej zgodbi se boste zabavali in nasmejali.

Pravice