Skupaj mislimo in se pogovarjamo - torej znamo

slovenski

2011

letnik 62 = 128, številka 1

znanje    poučevanje   učenje    kurikulum    šolske reforme   konstrukcionizem   vseživljenjsko učenje    Slovenija 

Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije

Tako mednarodne raziskave kot tudi nacionalno preverjanje znanja nam ob pretežno povprečnih rezultatih naših učencev in dijakov kažejoizrazitejše težave pri doseganju ciljev na višjih taksonomskih stopnjah. To se ujema z empiričnimi podatki o našem vzgojno-izobaževalnem sistemu, ki kažejo tradicionalno pojmovanje znanja, poučevanja in učenja. Tak način poučevanja ni naklonjen ciljem kurikularne prenove, po katerih naj bi naši učenci postali bolj aktivni, samostojni, kritični in ustvarjalni. Potrebna je sprememba kvantitativne naravnanosti poučevanja v kvalitativno, ki pa je tako velika, da jo nekateri upravičeno označujejo kot paradigmatski premik. Povezuje se s konstrukcionizmom in pozornost s tega "kakšno znanje potrebujemo", preusmerja v vprašanje, "kakšno je ustrezno učenje in poučevanje" ter kako ga je mogoče doseči. S tem namesto znanja, kot ga določa učni načrt, stopa v ospredje učenje kot nujen vseživljenjski, individualni in socialni proces. Potrebno spremembo miselnosti je mogoče doseči s podporo tistih procesov, ki zagotavljajo, da so prevladujoča prepričanja o smislu poučevanja inučenja, različnih načinih, ciljih in njihovem doseganju ves čas na kritičnem "prepihu". Zato je v šolah kot učečih se skupnostih potrebna dobra sodelovalna kultura in učinkovito strokovno vodenje. Da bi to delovalo, sta potrebni tudi decentralizacija in povečana avtonomija šol, kot nam je že pred več kot desetimi leti priporočala tudi komisija Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).

11.10.2012