Prispevek predstavlja novo skupino merskih instrumentov, ki so jih v zadnjem desetletju razvili raziskovalci z namenom merjenja nezavednih procesov, ki poleg zavednih procesov prispevajo k napovedovanju posameznikovega vedenja. Namen t. i. implicitnih ali posrednih mer je tudi premagovanje težav, ki se pojavljajo ob uporabi obstoječih psiholoških pripomočkov (zlasti vprašalnikov), tj. predvsem velike možnosti popačenja rezultatov zaradi socialne zaželenosti. Izvedba postopkov pridobivanja implicitnih mer vključuje uporabo računalnika, večina pa jih temelji na primerjavi reakcijskih časov udeležencev pri različnih sklopih testnih nalog. V prispevku so opisani nekateri najpogosteje uporabljeni postopki in nekatere njihove različice ter njihove psihometrične značilnosti, zlasti napovedna veljavnost. Implicitne mere naj bi napovedovale predvsem spontano, samodejno vedenje, eksplicitne mere pa predvsem premišljeno, namerno vedenje, čeprav rezultati študij kažejo tudi na druge napovedne modele. Poleg tega prispevek predstavlja področja, na katerih so raziskovalci že uporabili implicitne mere, ter podaja nove predloge za prihodnje študije.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-AF0TJVOW

COBISSID

42525794

Objavljeno

09.04.2014

Metapodatki

Citiranje

APA:

Kavčič, Tina (2010). Nove metode merjenja osebnosti. Psihološka obzorja (Ljubljana), letnik 19, številka 1, str. 99-121. URN:NBN:SI:DOC-AF0TJVOW from http://www.dlib.si

MLA:

Kavčič, Tina. "Nove metode merjenja osebnosti." Psihološka obzorja (Ljubljana) letnik 19. številka 1 (2010) str. 99-121.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AF0TJVOW>

Psihološka obzorja
1992-
(Zbirni zapis)