Razširjenost neželenih učinkov med recepta prostimi zdravili in zdravili na recept v občini Slovenska Bistrica
The incidence of untoward side-effects of otc and prescribed drugs in the municipality of Slovenska Bistrica

slovenski

2007

letnik 46, številka 2

neželeni učinki   samozdravljenje   zdravila   zdravilne rastline   zdravljenje

Inštitut za varovanje zdravja RS
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča: Podatkov o uporabi zdravilnih rastlin za samozdravljenje med prebivalci Slovenije je zelo malo. Ker se pri svojem vsakdanjem delu zdravnik srečuje z različnimi bolnikovimi težavami, ki so tudi lahko posledica neželenih učinkov zaradi medsebojnega delovanja zdravil, predpisanih na recept, in zdravil, ki jih bolniki uporabljajo za samozdravljenje, me je zanimalo, kakšna je razširjenost le-teh v občini Slovenska Bistrica. Bolniki in metode: Raziskava je potekala v obliki anket oziroma vprašalnikov, razdeljenih naključnim bolnikom v splošnih ambulantah občine Slovenska Bistrica. Ugotavljala sem pogostost uporabe zdravilnih zelišč med prebivalci in uporabe drugih zdravil sinteznega izvora za samozdravljenje ter možne neželene učinke ob njihovi sočasni uporabi z zdravili, predpisanimi na recept.Rezultati: V raziskavo sem vključila 597 naključno izbranih bolnikov različnih starosti. Iz raziskave sta bila izključena le 2 neveljavna anketna lista. Bolniki so bili obeh spolov. Nekateri bolniki, vključeni v raziskavo, so bili popolnoma zdravi, nekateri pa so se zdravili zaradi ene ali več bolezni hkrati. Tako kronični bolniki kot zdrave osebe so uporabljale poleg zdravil, predpisanih na recept, pripravke iz zdravilnih rastlin ali druga zdravila sinteznega izvora, ki so jih kupili brez recepta v lekarni. Uporabljali so jih zaradi kurativnih in iz preventivnih razlogov. Najbolj uporabljane rastline so bile česen, šentjanževka, ginko, grenivka in njen sok,glog, ginseng in baldrijan. O neželenih učinkih so poročali bolniki, ki souporabljali zdravilne rastline, kot tudi bolniki, ki so uporabljali zdravilasinteznega izvora za samozdravljenje in sicer ob sočasnem jemanju z drugimi zdravili, predpisanimi na recept. Primerjala sem pogostost neželenih učinkov v obeh skupinah. Zaključek: Sočasno jemanje zdravil za samozdravljenjebodisi sinteznega bodisi naravnega izvora z zdravili, predpisanimi na recept, zvišuje pogostost neželenih učinkov. Dobro poznavanje možnih interakcij med temi zdravili, poznavanje svojega bolnika in njegovih navad ter aktivno povpraševanje po morebitnem sočasnem jemanju drugih pripravkov ali zelišč bistveno olajša in skrajša diagnostične postopke in zdravljenje ob morebitnem pojavu neželenih učinkov. Zato je zelo pomembno da so zdravniki družinske medicine s samozdravljenjem bolnikov dobro seznanjeni.

16.09.2009