Opis
Devetdeseta leta pomenijo preporod raziskovanja osebnosti. Na obeh straneh Atlantika so z leksikografskimi in faktorskimi raziskavami ugotovili, da struktura osebnosti konvergira k petim faktorjem (t.i. "Big Five"). Cattell ježe leta 1943 s postopnim analiziranjem 4500 Allportovih in Odbertovih terminov prišel do 12 osebnostnih faktorjev, ki so bili osnova za njegovo teorijo osebnostnih potez. Kasnejši raziskovalci so ob ponovni analizi ugotovili, da Cattellove spremenljivke temeljijo na modelu BF, kar se je kasneje potrdilo v različnih državah, celo na Kitajskem. Iz "Cattellove veje" sta se razvili dve smeri raziskav: (a) Norman (1967) je iz baze 18000 opisov osebnostnih potez uspel izluščiti 75 skupin potez, iz katerih je Goldberg (1981, 1983) s faktorizacijo dobil pet faktorjev; (b) tudi Peabody in Goldberg (1989) sta na materialu, ki je bil zbran za testiranje povsem drugačnega modela osebnosti, potrdila model BF. Po tem modelu je pet glavnih faktorjev osebnosti: energija (ekstravertnost, surgentnost), sprejemljivost (naklonjenost, prijaznost), vestnost (skrbnost), čustvena stabilnost (nevroticizem) in odprtost (mentalna odprtost, intelekt). V ZDA sta Costa in McCrae na osnovi modela BF izdelala vprašalnik NEO-PI-R (Costa & McCrae, 1992), za evropske razmere pa so tak vprašalnik razvili v Italiji (Big Five Questionnaire - Caprara, Barbaranelli in Borgogni, 1993). Preveden je v španščino in angleščino, pripravlja pa se še francoska, nizozemska, nemška, poljska in slovenska verzija. Ob vprašalniku je na voljo še ocenjevalna lestvica (Big Five Observer), s katero na istih dimenzijah hitro ocenimo sebe ali druge s pomočjo 40 parov pridevnikov.