Opis
Izhodišče: Periferna arterijska bolezen je ključni vzrok amputacij spodnjega uda. Z izobraževanjem pacienti razširijo svoje znanje o negi nog in se lahko izognejo morebitnim težavam, ki vodijo do amputacije uda. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja razlika v znanju o negi preostalega uda med pacienti z različnimi vzroki amputacije in ali obstaja razlika v znanju pred izobraževanjem in po njem. Metode: Izvedli smo longitudinalno kvantitativno neeksperimentalno raziskavo z uporabo anketnega vprašalnika. Potekala je od januarja do decembra 2014. V raziskavo sta bila vključena 102 pacienta z enostransko amputacijo spodnjega uda, ne glede na raven amputacije (75 moških in 28 žensk). Na vprašanja so odgovarjali s pomočjo stališčnih lestvic Likertovega tipa. Ocenjena notranja skladnost vprašalnika je znašala 0,88. Rezultati: V bivariatnih analizah so se kot statistično značilno povezane z znanjem pokazale naslednje lastnosti pacientov: kajenje (p = 0,027), sladkorna bolezen (p = 0,024), predhodna navodila glede oskrbe noge (p = 0,002), pogostejše pregledovanje nog (p = 0,050) in okvara ledvic (p < 0,001). V multiplem regresijskem modelu se je kot edini neodvisni statistično značilni dejavnik, povezan z znanjem, pokazala pogostost pregledovanja nog (p = 0,029). Primerjava znanja pred izobraževanjem in po njem je pokazala statistično značilno izboljšanje po izobraževanju (p % 0,01). Zaključek: Raziskava je pokazala, da so pacienti pridobili znanja, ki jim bodo koristila pri vzdrževanju dobre kondicije preostale noge. Pomembno je, da so po končanem izobraževanju imeli več znanj, ki jim bodo pomagala pri prepoznavanju nevarnosti in pri odločitvi o spremembi tveganega vedenja za njihovo zdravje.