Vpliv aplikacije botulinskega toksina v plantarne flektorne mišice stopala na vzorec hoje pri otrocih s cerebralno paralizo
Effect of botulinum toxin application into plantar flexor muscles on gait pattern of children with cerebral palsy

slovenski

2010

letnik 9, številka 2

botulinski toksin   cerebralna paraliza   hoja   klinično testiranje   otroci   spastičnost   učinki

Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča: Uporaba botulinskega toksina (BT) za zmanjševanje mišične spastičnosti pri osebah s cerebralno paralizo (CP) je že več let uveljavljena v klinični praksi. Na URI-Soča ga uporabljamo že približno osem let. Hkrati pa ob tem ves čas spremljamo in ocenjujemo, kako uporaba BT vpliva na spremembo vzorca hoje pri posamezniku s CP. V članku smo želeli predvsem predstaviti postopke, po katerih ocenjujemo uspešnost uporabe BT pri otrocih s CP, za dodatno ponazoritev pa predstavljamo rezultate uspešnosti uporabe pri dveh otrocih s hemiparetično obliko CP. Metode: Učinek BT na vzorec hoje smo spremljali in vrednotili s kliničnim testiranjem skeletno-mišičnega sistema ter meritvami hoje s sistemom 'Vicon MX'. Slednji je vključeval tudi meritve reakcijske sile na dveh ploščah. Poleg tega smo uporabili še površinsko EMG za oceno aktivnosti desetih najpomembnejših mišic spodnjih udov. Meritve in analizo hoje smo opravili praviloma en teden pred aplikacijo BT in 6 tednov po njej. Rezultati: Ker smo BT aplicirali predvsem v mišici triceps surae in tibialis posterior in ker je bilo pri obeh izbranih otrocih največ težav s položajem stopala, smo se pri prikazu rezultatov omejili v glavnem na spremenljivke, ki prikazujejo biomehaniko in sposobnost nadzora položaja in gibanja stopala, gležnja in kolena. Prikazana sta primera dveh otrok, eden z dobrim, drugi pa s slabšim odgovorom na aplikacijo BT. Zaključek: Iz rezultatov klinične analize in meritev lahko povzamemo, da so učinki aplikacije BT zelo različni. Domnevamo, da so vzrok za razlike med rezultati analize hoje otrok, pri katerih so plantarne flektorne mišice najbolj prizadete, verjetno tudi okvare notranje in peronealne mišične skupine, ki imata tudi pomemben vpliv na položaj stopala pri hoji.

13.07.2011