Opis
Prispevek analizira pomen ribištva in trga rib v Sloveniji iz primarnih podatkov, pridobljenih iz intervjujev ter iz drugotnih podatkov iz različnih virov. Raziskovanje se osredotoča na trajnostne vidike ribištva in trga rib v Sloveniji s poudarkom na socio-ekonomskih dejavnikih, težavah in odstopanjih na trgu, ekoloških vidikih ter drugih dejavnikih trajnostnega razvoja kot so varovanje okolja in izvajanje trajnostnega razvoja, prelov in nekateri neučinkoviti ukrepi v upravljanju ribištva. Sladkovodna akvakultura in gojenje školjk na morju sta po mnenju intervjuvancev najbolj obetavni panogi glede na lokalne razmere, ki ju lahko prizadenejo klimatske spremembe. Majhni nišni pridelovalci imajo možnosti v razvoju novih inovativnih produktov, predelavi in oglaševanju ter vzreji novih vrst. Razvoj večjih predelovalnih obratov ni možen zaradi velike kompeticije na trgu rib in premajhnega stalnega vira rib. Povečano povpraševanje po ribjih proizvodih bo povzročilo večji uvoz, medtem ko bodo le osveščeni kupci povpraševali po lokalnih ribah in ribjih proizvodih. Izpostavljena je potreba po stalnem oglaševanju in osveščanju kupcev o lokalnih ribiških proizvodih, kar bi spodbudilo večjo porabo lokalnih ribiških proizvodov. Nujno je skupno oglaševanje lokalnih dobaviteljev ribiških proizvodov, prikaz pravilne priprave rib ter osveščanje o možnih poneverbah in slabostih na trgu rib. Večina pomanjkljivosti na tem področju je bila zaznana v sledljivosti rib v vrednosti verigi, goljufanju kupcev z napačnimi informacijami in cenovno-kakovostnimi zavajanji. Kršitve, ki se pojavljajo na ribiškem trgu, so zamenjave ribolovnih vrst, pogosto manj cenjene z bolj cenjenimi, zamenjave ulovljenih rib z gojenimi, neustrezno označevanje, sveže ribe pogosto niso resnično sveže, pojavljajo se lahko sporne prakse v predelavi in prodaji, v določenih primerih je težko ugotoviti lokacijo vzreje ali ribolova rib. Večina intervjuvancev je menila, da je ponudba večja kot povpraševanje. Povpraševanje po ribiških izdelkih je večje na Obali in v večjih mestih, predvsem v Ljubljani. Izkazalo se je, da je ozaveščenost potrošnikov v Sloveniji slaba, večine možnih kršitev ne poznajo, potrošniki slabo poznajo ribolovne vrste in ne prepoznajo kakovosti ponudbe. Intervjuvanci so poznali omejitve glede ribolovnih orodij, časa ribolova in velikosti ulovljenih rib, a so bili mnenja da se kljub temu povzroča škoda morskemu okolju. Veliko intervjuvancev je menilo, da je investicij v trajnostni razvoj premalo ali so neučinkovite, saj niso videli zadostnega učinka. Edini način za okrepitev staležev rib v slovenskem morju, je zaustavitev ribolova za določeno obdobje, ki je zaradi socialnih in ekonomskih razlogov težko uresničljiva. Predstavljene ugotovitve so specifične, a imajo širše implikacije za izboljšanje stanja v ribištvu in na trgu rib v Sloveniji ter v mednarodni trgovini rib in ribiških izdelkov.