Simplification and electronisation of administrative procedure in the Visegrad Group countries - a sociological and legal approach

angleški

2022

letnik 20, številka 2

digitalizacija javne uprave   dobra uprava   elektronsko komuniciranje   javna uprava v državah V4   načelo hitrosti postopka   nove tehnologije

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Namen: Namen raziskave je bil proučiti sociološka vprašanja, povezana z biografsko izkušnjo udeleženca v upravnem postopku v državah Višegrajske skupine (dojemanje organov javne uprave in njihove organizacije, trenutne zahteve javnosti na področju delovanja javne uprave, zagotavljanje ustreznih materialnih in nematerialnih orodij za uradnike). Sekundarni cilj raziskave je bil opredeliti naravo, pomen, posledice in obliko celovite posodobitve obstoječih poenostavitev upravnega postopka (avtor razume pojem poenostavitve upravnega postopka kot »od splošnega upravnega postopka ločen upravni postopek, za katerega je značilna poenostavitev splošnih normativnih rešitev«). Ker pojem »elektronizacija upravnega postopka« ne vključuje v celoti pojma »poenostavitev upravnega postopka«, se je raziskava nanašala na dve medsebojno dopolnjujoči se področji upravnega postopka (razmerja med njima, tudi z določitvijo skupnih in ločenih korakov elektronizacije upravnega postopka, npr. v okviru vodenja in izdajanja spisov v elektronski obliki). Predstavljene so bile tudi rešitve v okviru poenostavitve in elektronizacije upravnih postopkov v državah skupine V4, in sicer v institucionalnem, subjektivnem in objektivnem smislu. Zasnova/metodologija/pristop: Za uresničitev raziskovalnih predpostavk je bila uporabljena metoda analize domačih in tujih pravnih besedil (splošna pravna ureditev upravnega postopka, ki jo predstavljajo zakoni o upravnem postopku in predpisi, povezani s covidom-19, v državah skupine V4). Empirična raziskava z uporabo socioloških raziskovalnih metod je bila opravljena v povezavi z analizo trenutno izvedenih poenostavitev avtor v prispevku uporablja tako kvalitativne metode – individualne poglobljene intervjuje z odraslimi prebivalci z biografsko izkušnjo udeleženca upravnega postopka (20 odraslih – po 5 iz vsake države iz skupine V4) kot kvantitativne metode – spletne ankete z udeleženci upravnega postopka (120 odraslih – po 30 iz vsake države iz skupine V4). Z uporabo statistične metode je bila učinkoviteje prikazana učinkovitost obstoječega upravnega postopka in podan odgovor na vprašanja o upravičenosti razvoja ideje o upravni poenostavitvi. Ugotovitve: Analiza je pokazala, da v državah V4 o naprednem razvoju upravnega postopka še ni mogoče govoriti. Zamujanje javne uprave pri uporabi rešitev za poenostavitev upravnega postopka je predvsem posledica nejasnih predpisov in potrebnih finančnih izdatkov. Navedeno stanje negativno vpliva ne le na stranke, ki sodelujejo v postopku, temveč tudi na organe javne uprave in upravna sodišča. Vpliv v praksi/izvirnost/vrednost: Proces poenostavitve in elektronizacije upravnega postopka mora vselej temeljiti na celovitih zakonskih rešitvah, ki bodo omogočile učinkovito in uspešno delovanje organov javne uprave, na drugi strani pa posameznikom zagotovile uresničevanje njihovih temeljnih pravic. V prispevku so zato predstavljene aktualne težave, povezane s potekom upravnega postopka, in primeri njihovih rešitev.

18.09.2023