Pljučni hamartom
Pulmonary hamartoma

slovenski

2006

letnik 75, številka 11

Biopsija igelna   Hamartom   Pljuča, bolezni   pljučne bolezni   Tomografija radiografska, računalniška

Slovensko zdravniško društvo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča Hamartom je najpogostejši benigni pljučni tumor. Incidence v splošnipopulaciji je 2,5/1000. Diagnozo največkrat postavimo z računalniškotomografskim slikanjem (CTS prsnega koša in citološko preiskavo vzorca, dobljenega s transtorakalno tankoigelno aspiracijsko biopsijo (TIAB). Namen raziskave je bil zbrati podatke o vseh bolnikih s pljučnim hamartomom, ki so bili obravnavani v bolnišnici Golnik, in preučiti diagnostične in terapevtske pristope, ki so bili uporabljeni v njihovi obravnavi. Metode Poiskali smo podatke o 35 bolnikih, ki so bili v zadnjih osmih letih odpuščeniiz bolnišnice Golnik z diagnozo hamartom. Pregledali smo popise bolezni tistih 30, ki so bili bolnišnično obravnavani. Ponovno smo pregledali citološke preparate transtorakalnih TIAB, ki so bile opravljene pri 31 bolnikih. Rezultati Razmerje med moškimi in ženskami je bilo 2:3, povprečna starost ob odkritju 60,5 leta, povprečna velikost hamartoma 21,7 mm. Pri 16 (45,7%) bolnikih sta bili v diagnostičnem postopku opravljeni tako CT kot citološka preiskava, pri 15 (42.9%) le citološka, pri 4 (11.4%) le CT preiskava. V citoloških preparatih vseh 31 bolnikov je bil prisoten hrustanec,vezivo v 29 (93,5%), maščoba v 24 (77,4%) in kubični epitel v 28 (90.3%) vzorcih. Izmed 35 bolnikov je bilo v tem času zaradi hamartoma operiranih 6 (17.1%) bolnikov, pri vseh je bila končna histološka diagnoza hamartom. Zaključki V določenih primerih lahko že samo s CT preiskavo prsnega koša tako natančno opredelimo spremembo, da invazivnejša diagnostika ni potrebna. Zaenkrat pa je pri večini bolnikov potrebno opraviti še TIAB ter citološko preiskavo dobljenega materiala. Operativna odstranitev je redko potrebna.

16.09.2009