Global and national paradoxes in responses to the COVID-19 crisis

angleški

2021

letnik 14, številka 2

Covid-19   Crisis communication   Crisis management   Epidemics   Epidemije   Krizno komuniciranje   Krizno upravljanje

Narodna in univerzitetna knjižnica
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Kriza, ki jo je povzročil virus COVID-19 in odziv nanjo sta pripeljala do številnih paradoksov in z njimi povezanega vedenja. Avtor ob opori na teorijo paradoksa najprej naniza nekaj primerov, ki so bili prepoznani na globalni ravni, v nadaljevanju pa se osredotoči na Slovenijo. Ta je bila ena najuspešnejših držav pri spoprijemanju z virusom COVID-19 v prvem valu epidemije in ena najmanj uspešnih v drugem valu. Vlada je ignorirala strukturo upravljanja, ki je bila nedavno vzpostavljena za odziv na kompleksne krize in je raje improvizirala. Kljub strogim protivirusnim ukrepom uvedenim v drugem valu, pozitivnih učinkov ni bilo še več mesecev po njihovi uvedbi. Medtem ko so oblasti od državljank in državljanov pričakovale spoštovanje ukrepov, so jih določeni predstavniki oblasti občasno kršili. Namesto, da bi se vlada ukvarjala izključno z virusom, je odpirala nekatera občutljiva ideološka vprašanja in sprožala konflikte, pri čemer je izgubljala dragocen čas in energijo. Navkljub obstoju načrtov, smo v vladnem naslavljanju javnosti pogrešali upoštevanje temeljnih načel kriznega komuniciranja. Protesti civilne družbe proti strogim vladnim ukrepom so omogočali širitev okužbe in posledično uvajanje še strožjih ukrepov. Boj proti virusu je zahteval izjemne zdravstvene zmogljivosti, kar je hkrati pomenilo zanemarjanje drugih bolezni, ki bodo imele dolgoročen negativen vpliv na javno zdravje.

20.12.2023