Opis
Jezikovne in kulturne politike evropskih integracijskih strategij so soglasne, kadar se njihova obravnava dotika identitet (narodnostne, kulturne, jezikovne, regionalne,...) posameznika. V kompleksnosti predlaganih dejavnosti se še posebej posvečajo nekaterim med njimi (na primer jezikovni in narodnostni identiteti). Posledično se v tem procesu zbliževanja s ciljem, da prizadevanja pripomorejo h kulturni rasti posameznih etnij, udejanja soglasje pri oblikovanju skupne ekonomije in enotnega državljanstva. Značilnost Evrope je sorodnost kultur in tradicij posameznih narodnostnih skupnosti in skupna zgodovina, ki te skupnosti zbližuje. Njena preteklost je zaznamovana z bogastvom panevropskih vrednot - političnih, družbenih, kulturnih, človeških. Memoria, predvsem zgodovinska memoria, je njihova temeljna in nenadomestljiva sestavina poti v prihodnost. V njej so vrednote, ki jih je potrebno zaščititi zato, da bi jih bilo mogoče deliti z drugimi. Skupna zgodovina, pa čeprav tu pa tam konfliktna, je največja zakladnica celine, ki si je začrtala skupno pot. Medkulturni dialog in večjezičnost sta sestavini, na osnovi katerih je mogoča ustvarjalnost, znanstvena izvirnost, intelektualna moč. Te rojevajo nove zamisli, predloge in strategije za skupno dobro. Šola pa je prostor, kjer se kulturni laboratorij lahko ustvari, preraste meje posameznega in najde pot h skupnemu. V njem nastaja medkulturna pedagogika, ki se lahko udejanja v vseh disciplinah šolskega pouka.