Opis
Namen: Namen prispevka je podati kritično analizo tradicionalnega pristopa k oblikovanju in uporabi pravnih pravil z argumentom, da je ta za obravnavo kompleksnosti in dinamike sodobne družbe in tehnologije zastarel in nezadosten. Zasnova/metodologija/pristop: V članku je uporabljena kvalitativna raziskovalna metodologija, in sicer študija primera, ki se osredotoča predvsem na prakso zakonodajalca pri določanju javnih ciljev. Analiza opredeljuje teme in vzorce, povezane z različnimi praksami določanja javnih ciljev, in njihov vpliv na zakonodajalca. Ugotovitve so primerjane s teoretičnim okvirom, pridobljenim iz pregleda literature in navedenem v tem prispevku. Članek se zaključi s povzetkom ugotovitev in vplivov v praksi ter predlogi za prihodnje raziskave. Ugotovitve in vpliv v praksi: Ne glede na vlogo tehnologije v življenju sodobnega človeka se zakonodajni javni cilji še vedno določajo statično, kar odraža tradicionalno newtonovsko mehanistično perspektivo, ki temelji na načelu vzročnosti. Prispevek predstavlja možne scenarije za prihodnost in izpostavlja, da je treba odnos med naravo, tehnologijo, zakonodajo in človeštvom skrbno uravnavati, da bi zagotovili harmonično in fleksibilno sobivanje. Področje zapletenih pravnih vprašanj je vsekakor mogoče do neke mere ohraniti z vrsto inovativnih metod. Te vključujejo k rezultatom in postopkom usmerjene pristope k interakciji med posamezniki in kolektivom, pravni sistem, ki temelji na mehanizmih povratnih informacij in pragov, uporabo kolektivne inteligence, predvidevanje neugodnih scenarijev in izvrševanje prilagodljivih norm. Takšne metode so po svoji naravi bolj primerne za obvladovanje nepredvidenih in za-pletenih sodobnih pravnih izzivov kot tradicionalni legalistični okviri.Izvirnost: V prispevku so združena spoznanja različnih disciplin, vključno s pravom, sistemsko teorijo in tehnološkimi študijami. Tak interdisciplinarni pristop omogoča celovitejše razumevanje zapletenega odnosa med naravo, tehnologijo in pravom, kar je v ozko usmerjenih študijah pogosto spregledano. Prispevek je izviren, saj oporeka obstoječim oblikam regulacije in predlaga nove regulativne pristope, ki temeljijo na spreminjajoči se naravi dejstev ter s tem povezanih pravic in obveznosti posameznikov in skupin.