Rozina je zelo poseben ženski lik, živo nasprotje premnogih, ki so in še danes 'pustošijo' po slovenski književnosti: cankarjanske matere, vdane, požrtvovalne, nedolžne, izgubljene… Pri Smolnikarjevi so prav ženske nosilke dejanj, zamisli ali dvomov in stisk in med njimi je prav Rozina iz zelo posebnega testa: »Mudilo se ji je v življenje, kako se ji je mudilo,« opisuje avtorica njeno nestrpno osvajanje Brinovca in njeno svobodno odkrivanje erosa. In treba je povedati - ker je bilo o teh nekaj vrsticah pač toliko izrečenega na sodišču - v Brezah so opisi spolnosti izjemno radoživi, pristni in prosti vsakega licemerja, so resnična potrditev življenja brez trohice sprenevedanja in brez dlake na jeziku. V tem smislu so v slovenski književnosti, kjer je spolnost večinoma ali patetična ali prostaška, absolutni unikum.

Pravice