Rimskopravna zemljiška služnost (servitus) je bila za učene pravnike med 16. in 18. stoletjem pravnodogmatični model za pojmovanje in vključitev različnih institutov fevdalnega izvora v miselne kategorije občega prava (ius commune). Avtor pojasni pravnozgodovinske razloge za nenavadno široko razumevanje zemljiških služnosti in oriše izzive, s katerimi so se soočali občepravni juristi pri usklajevanju rimskega prava s partikularnopravnim izročilom. Pregled pojavnih oblik občepravnih služnosti, v katerem obravnava pravna razmerja na skupnih zemljiščih, zakonite služnosti, podložništvo, prisilne pravice, regalije in meddržavne služnosti, avtor sklene z njihovo pojmovno analizo. Prispevek pokaže, da se je dogmatika zemljiških služnosti v obdobju usus modernus pandectarum močno razlikovala tako od antičnega kot sodobnega pojmovanja.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-8XGJBBN7

COBISSID

46896131

Objavljeno

17.06.2021

Metapodatki

Citiranje

APA:

Žepič, Vid (2020). Zemljiška služnost kot pravnodogmatični model v obdobju usus modernus pandectarum. Zbornik znanstvenih razprav (Pravna fakulteta. 1991), letnik 80, številka 1, str. 157-189, 199, 209. URN:NBN:SI:DOC-8XGJBBN7 from http://www.dlib.si

MLA:

Žepič, Vid. "Zemljiška služnost kot pravnodogmatični model v obdobju usus modernus pandectarum." Zbornik znanstvenih razprav (Pravna fakulteta. 1991) letnik 80. številka 1 (2020) str. 157-189, 199, 209.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8XGJBBN7>

Zbornik znanstvenih razprav
1991-
(Zbirni zapis)