Opombe
Problem preverjanja pristnosti ostaja eden ključnih izzivov na področju informacijske varnosti. Zaznamujejo ga naraščujoče varnostne pomanjkljivosti besedilnih gesel, ki že pol stoletja vztrajajo kot prevladujoč način avtentikacije. V tem času so bile predlagane metode, ki skušajo nadomestiti besedilna gesla, čeprav njih same odražajo druge pomanjkljivosti. Med predlaganimi izstopajo grafična gesla kot ena izmed alternativ, ki izboljšuje odpornost na napade s surovo silo, hkrati pa dosega zadostno raven uporabnosti ter enostavnosti. Kljub temu bi grafična gesla zaradi izpostavljenosti vizualnih elementov lahko bila ranljiva na napade z opazovanjem.Napad z opazovanjem je tehnika socialnega inženiringa, ki se pogosto obravnava v kontekstu grafične avtentikacije. Ne glede na to je ranljivost na tovrstni napad redko ocenjena empirično, obstoječe evalvacije pa so slabe kakovosti in veljavnosti. Glavni namen raziskave je bil preučiti razloge za slabe evalvacije ranljivosti na napad, ter oblikovati ustrezne metodološke izboljšave, ki bi raziskovalcem omogočili visoko-kakovostno vrednotenje te ranljivosti.V raziskovalni fazi smo opravili sistematičen pregled literature o napadu z opazovanjem. Preiskava je odkrila dva glavna problema. Prvič, v literaturi je uporabljenih mnogo različnih meritev ranljivosti, predvsem zaradi omejenega razumevanja napada ter številnih dejavnikov, ki nanj vplivajo. Drugič, poskusi napadov so običajno zasnovani na podlagi poljubnih in spontanih odločitev, saj se raziskovalci pogosto zanašajo na lastno intuicijo in strokovno znanje, da določijo posebne okoliščine, v katerih so dane metode ranljive na takšen napad.Da bi rešili problem merjenja občutljivosti na napad z opazovanjem, smo iz vseh možnih metrik sestavili ansambel. Individualne metrike smo normalizirali in prilagodili tako, da upoštevajo tudi delno pravilna ugibanja znakov gesla. Nato smo posamezne metrike združili v sestavljene na podlagi skupnih lastnosti. Takšen pristop je omogočal splošno in poglobljeno analizo dovzetnosti določene metode na napad z več zornih kotov. To raziskovalcem omogoča, da raziščejo možne dejavnike in druge prikrite razloge, zakaj je določena metoda dovzetna na napad z opazovanjem.Ansambel smo integrirali v ogrodje za ocenjevanje ranljivosti na napad z opazovanjem. Vseboval je nabor 30 parametrov: 10 za opis vidikov načrtovanja metode in ugotavljanja okoliščin, v katerih bi metoda lahko bila ranljiva na napad, in dodatnih 20 za določitev najprimernejšega eksperimentalnega postopka na podlagi modela tveganj. Ogrodje smo zasnovali z namenom, da bi raziskovalcem zagotovili metodološki aparat, ki bi omogočal visoko-kakovostno načrtovanje in izvedbo eksperimentov napada z opazovanjem. Za dosego tega cilja pričakujemo revizije in izboljšave ogrodja na osnovi na novo pridobljenega znanja iz izvedenih eksperimentov.Ustreznost ogrodja za ocenjevanje ranljivosti in metričnega ansambla smo preverili v živem eksperimentu, v katerem je 276 udeležencev prevzelo vlogo zlonamernih in naključnih opazovalcev, ki napadajo tri avtentikacijske metode: besedilna gesla, sistem gesel za spreminjanje iger, in asociativne sezname. Osem eksperimentalnih skupin smo primerjali in analizirali vse metrike ranljivosti na napad ter čase prijave v različnih eksperimentalnih pogojih. Rezultati potrjujejo, da so grafične metode zaradi izpostavljenosti vizualnih elementov in transparentnosti interakcije človek-računalnik bolj dovzetne na tovrsten napad.Disertacija ključno prispeva k objektivnem in celovitem načinu ocenjevanja ranljivosti na napad z opazovanjem. Z izpopolnjevanjem ocenjevalnega ogrodja in metričnega ansambla ranljivosti pričakujemo izboljševanje kakovosti tovrstnih empiričnih raziskav. Nadejamo se, da bo pridobljeno znanje povečalo naše razumevanje napada z opazovanjem in spodbudilo zasnovo novih avtentikacijskih mehanizmov, odpornih na napad z opazovanjem.