Prispevek predstavlja Jana Husa, ki je pod vprašaj postavil avtoriteto Cerkve, bil posledično umaknjen s cerkvenega prizorišča in na koncilu v Konstanci tudi obsojen. Izpostavljeno je dejstvo, da mu je bila šele ob šeststoletnici smrti vrnjena iz razmer časa objektivno izrisana, stvarna podoba človeka, ki je bil predan Kristusovi resnici. Bil je teolog, zavzet za resnico in pravico, skrben učitelj rojakov, izrinjenih na družbeno obrobje, in človek, zvest lastnemu prepričanju. Mislil, delal in živel je odgovorno, umrl pa je v neomajno globoki veri, kot je skladno z vsebinami II. vatikanskega cerkvenega zbora. V prispevku so osvetljena tudi sporna politična vrednotenja Husove osebnosti ter širše versko-politične razmere na Češkem.

Pravice