Moskovski zapiski

slovenski

2020

1 spletni vir (1 datoteka ePUB)

domoznanstvo   Herberstein, Žiga   Moskva

Narodna in univerzitetna knjižnica
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Knjiga Moskovski zapiski, ki smo jo Slovenci dobili prvič v prevodu šele ob štiristo letnici slovenske knjige (1951), sodi v tisto potopisno-zgodovinsko zvrst, ki bralca s svojo živostjo in prepričljivostjo znova pritegne ... Sigismund Herberstein (1486-1566), rojen v Vipavi, je sodil med pomembne in ugledne osebnosti svojega časa. Sprva se je odlikoval kot pogumen vojak na Madžarskem in v avstrijsko-beneški vojni, nato pa je skoraj štirideset let kot spreten diplomat in pogajalec v najrazličnejših poslanstvih nemškega cesarja Maksimilijana I. ter madžarsko-češkega kralja in avstrijskega nadvojvode Ferdinanda ... V takem razmerju sil, ko so se začele v Srednji in Vzhodni Evropi v grobem soočati tri politike in trije verski in kulturni svetovi, je bil Sigismund Herberstein dvakrat - leta 1517 in 1526 - v Moskvi z nalogo, da posreduje mir med poljskim kraljem Sigismundom I in moskovskim velikim knezom Vasilijem III in s tem uveljavi široko zasnovanje načrte svojih habsburških vladarjev. Po vrnitvi z obeh poslanstev je zaradi diplomatske službe širom po Evropi svoje zapiske z naslovom Rerum Moscoviticarum Commentarii uredil in dal natisniti šele dobrih dvaindvajset let pozneje ... Tega pisanja se je lotil zlasti zaradi dveh stvari: prvič, ker je sam vse pazljivo preiskal, in drugič, zaradi znanja slovenskega jezika, ki mu je bil pri tem v veliko pomoč. Knjiga, izšla je leta 1549, je prekosila vse, ki sodo takrat omenjale oziroma obravnavale Rusijo, in je že do konca 16. stoletja doživela, kljub številčno skromni branja sposobni javnosti, izreden odmev in zato celo vrsto izdaj, ponatisov in prevodov. (Iz spremne besede Vaska Simonitija.)

02.04.2021