Načela delovanja ženskih društev so se udejanjili v različnih oblikah pomoči in so bili v kontekstu treh političnih taborov na Slovenskem različno razviti. Toda že pred začetkom prve svetovne vojne so se z Dunaja širile tudi na Slovensko ideje o reformističnem socialnem delu, ki so zaživele na robu slovenskega ozemlja, v Trstu. Razmah dobrodelnega dela in množičnega angažmaja žensk v dobrodelnih društvih v prvi svetovni vojni je sprožil zametke državnega pristopa k socialnem delu, zlasti z angažmajem Alojzije Štebi in Angele Vode. Zlasti Alojzija Štebi je socialno delo razvijala v kontekstu svojega službovanja pri poverjeništvu za socialno skrb narodne vlade SHS v Ljubljani. To delovanje je v članku podrobneje predstavljeno v luči na novo odkritega arhivska gradiva.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-84KGMHT1

COBISSID

4782437

Objavljeno

02.10.2017

Metapodatki

Citiranje

APA:

Selišnik, Irena, Cergol Paradiž, Ana (2016). Delovanje žensk od karitativnosti do socialnega dela. Socialno delo, letnik 55, številka 5/6, str. 239-251. URN:NBN:SI:DOC-84KGMHT1 from http://www.dlib.si

MLA:

Selišnik, Irena, Cergol Paradiž, Ana. "Delovanje žensk od karitativnosti do socialnega dela." Socialno delo letnik 55. številka 5/6 (2016) str. 239-251.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-84KGMHT1>

Socialno delo
1982-
(Zbirni zapis)