Samoregulacija gospodarskih razmerij in Obligacijski zakonik

slovenski

2012

avtonomija   bančništvo   gospodarsko pravo   obligacijsko pravo   pogodbe   pogodbeno pravo

Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani IPP-PF

Prispevek obravnava pojem in pomen samoregulative oziroma avtonomnih virov v gospodarskem pravu, posebno v gospodarskem pogodbenem pravu in bančnem sektorju. Obravnava vprašanja, (i) ali je OZ z vidika samoregulacije primeren in moderen; (ii) ali je bilo črtanje v ZOR urejenih bančnih poglavij primerno;(iii) ali samoregulacija modernih (avtonomnih) pogodb (lizinške, franšizinške, faktorinške) ustrezno nadomešča zakonsko neurejenost; (iv) v kolikšni meri lahko samoregulacija oziroma avtonomna ureditev bančnih poslov, uzanc, poslovnih običajev nadomesti neobstoječe določbe OZ ali druge dele gospodarskega pogodbenega prava, pri čemer imamo s tem v mislih zlasti kodekse stanovskih združenj. Analizira tudi vprašanja, ali je OZ z vidika samoregulacije primeren in moderen, ali je bilo črtanje bančnih poglavij primerno, ali samoregulacija modernih (avtonomnih) pogodb (lizinške, franšizinške, faktorinške) ustrezno nadomešča zakonsko neurejenost, v kolikšni meri lahko samoregulacija nadomesti določbe OZ (bančni posli, uzance, poslovni običaji) in druge določbe GP. V sklepu ugotovimo, da sta nadzorovana samoregulacija in avtonomija urejanja pristopa, ki povečujeta sposobnost gospodarskega sektorja. Sta dopolnitev, ne pa nadomestek zakonske ureditve in del strategije države (regulating smarter). Samoregulacija in avtonomija ne pomenita zmanjšanja skrbi za varnost, okolje in pomembne vrednote.

05.12.2016