Odnos med kratkim presejalnim preizkusom spoznavnih sposobnosti in izidom rehabilitacije po amputaciji spodnjega uda
Relationship between brief cognitive screening and rehabilitation outcomes after lower limb amputation

angleški

2023

letnik 22, številka 1

amputacija   Amputation, Surgical   izid rehabilitacije   Lower Extremity   ocenjevanje spoznavnih sposobnosti   opremljanje s protezo   rehabilitation   spodnji ud

Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Uvod: Paciente po amputaciji spodnjega lahko v rehabilitaciji opremimo s protezo, za kar morajo imeti ustrezne telesne in spoznavne zmožnosti. Zato smo želeli ovrednotiti, kako sta Kratki preizkus spoznavnih sposobnosti (KPSS) in Montrealski spoznavni preizkus (MSP) povezana z izidi rehabilitacije pri pacientih po amputaciji spodnjega uda. Metode: Analizirali smo podatke o 155 pacientih (119 moških; sredinska starost 69 let) po amputaciji spodnjega uda, ki so bili na bolnišnični rehabilitaciji na URI Soča med septembrom 2017 in februarjem 2018. Do januarja 2018 so njihove spoznavne sposobnosti ocenjevali s KPSS (n=66), potem z MSP (n=89). Primarni izid rehabilitacije je bila uspešnost opremljanja s protezo; sekundarni izidi so bili zmožnost samostojnega nameščanja/ snemanja proteze, zmožnost samostojnega vzpenjanja po stopnicah s protezo, vrsta pripomočka za hojo in dosežek na šestminutnem testu hoje. Uporabili smo uravnoteževanje na podlagi stopnje nagnjenosti (angl. propensity-score matching) in regresijske modele s spremenljivkami za uravnoteževanje kot dodatnimi napovednimi dejavniki; s tem smo ocene parametrov popravili za neuravnoteženost skupin. Ocenili smo tudi, koliko se pragovi za spoznavno okvaro skladajo z izidi znotraj vsake skupine. Rezultati: Regresijski modeli niso pokazali statistično značilne razlike med skupinama glede povezanosti spoznavnega preizkusa z obravnavanimi izidi. Dosežek na KPSS oziroma MSP je bil statistično značilno pozitivno povezan z uspešnim opremljanjem s protezo in dosežkom na šestminutnem testu hoje. Opažena skladnost spoznavne okvare glede na prag dosežka z uspešnim opremljanjem s protezo je bila višja v skupini s KPSS; skladnost s samostojnim nameščanjem proteze in vzpenjanjem po stopnicah pa pa je bila višja v skupini z MSP. Pri dosežkih na KPSS smo opazili učinek stropa. Zaključek: Če ustrezno upoštevamo značilnosti pacientov, sta se oba preizkusa spoznavnih sposobnosti pokazala kot uporabna za napovedovanje izidov rehabilitacije pri pacientih po amputaciji spodnjega uda.

08.04.2024