Public benefit and public interest – two sides of the same coin?

angleški

2024

letnik 22, številka 1

javna korist   javni interes   Slovenija   upravno odločanje   upravno-politični proces   ustavnosodna praksa

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Namen: Prispevek proučuje razliko med pojmoma javni interes in javna korist v slovenskem pravnem sistemu. S poglobljeno analizo pravnih pojmov, nacionalnih predpisov ter sodne prakse Ustavnega sodišča RS in izbranih primerov Evropskega sodišča za človekove pravice je namen prispevka osvetliti ključne razlike med navedenima pojmoma ter vzpostaviti temeljne smernice za razumevanje njunega različnega pomena in uporabe. Zasnova/metodologija/pristop: Raziskava temelji na vsebinski analizi sekundarnih virov. Uporablja kvalitativne metode z analizo relevantnih teoretičnih izhodišč, pravil in ustavnosodne prakse v slovenskem pravnem sistemu ter izbrane sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice. Analiza se osredotoča na opredelitev ključnih teoretičnih argumentov, pravnih definicij in praktične uporabe omenjenih konceptov. Za razlikovanje med javno koristjo in javnim interesom je uporabljen primerjalni pristop, ki prikazuje, kako je posamezen pojem opredeljen, uporabljen in uravnotežen v različnih pravnih kontekstih. Podana je sinteza podobnosti in razlik med različnimi pogledi na ta pojma. Na podlagi analiziranih podatkov so oblikovani zaključki o razmerju med javno koristjo in javnim interesom. Ugotovitve: Javni interes in javna korist sta abstraktna pojma. Analiza relevantnih slovenskih sistemskih predpisov je pokazala, da se včasih uporabljata kot sinonima, a glede na teorijo med njima obstajajo določene razlike. Ustavnosodna praksa ju navaja na splošno in ju vsebinsko ne opredeljuje v celoti, vendar ju ne šteje za sinonima. Akademski prispevek k znanstvenem področju: Javni interes in javna korist sta osrednja pojma upravne znanosti. Javni interes je ključen pri opredeljevanju in oblikovanju upravnih razmerij, o katerih se odloča v upravnem postopku. Predstavlja temeljno vrednoto javnega sektorja in zagotavlja zakonitost njegovega delovanja. Javna korist pa je splošna korist organizirane širše skupnosti, ki ima prednost pred koristmi posameznikov in na splošno velja za enakovredno materialni zakonitosti. Ker so si javni in zasebni interesi pogosto nasprotni, je za zaščito javne koristi potrebno posredovanje države z ustreznimi predpisi. Izvirnost/pomen/vrednost: Raziskava prispeva k razumevanju konceptov javnega interesa in javne koristi v slovenskem pravnem sistemu in predstavlja novost na tem področju, saj takšen pregled doslej še ni bil opravljen. Njena vrednost je v analizi slovenske ustavnosodne prakse v zadnjih dvaindvajsetih letih in vpogledu v sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Zaradi osredotočenosti na slovensko zakonodajo in sodno prakso ter judikaturo Evropskega sodišča za človekove pravice ugotovitev ni mogoče posploševati na druge kontekste. Ta pristop je bil izbran, ker je večina zakonodaje, pomembne za to raziskavo, neodvisna od vplivov EU. Kljub temu pa ima pravni okvir Slovenije zaradi njenega članstva v EU določene skupne značilnosti z drugimi evropskimi sistemi. Analiza je pomembna za razumevanje, kako so omenjeni koncepti obravnavani v podobnih pravnih sistemih, kar ponuja dragoceno podlago za primerjalne študije.

07.06.2024