The securitisation of migrations in Europe : the case of Slovenia

angleški

2017

letnik 54, številka 6

International migration   International security   Javno mnenje   Mass media   Mednarodna varnost   Mednarodne migracije   migracije   Množični mediji   Public opinion

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Članek obravnava sekuritizacijo (ang. securitization) migracij prek procesa njihovega uokvirjanja (ang. framing) v tisku, družbenih medijih in v javnosti. Primer je Slovenija, ki je bila tranzitna država za migrante v letih 2015-16. Članek prispeva k teoretični razpravi o povezavi med migracijami in varnostjo, saj predlaga dinamičen z migracijami povezan varnostni kontinuum, ki upošteva legitimne varnostne skrbi migrantov, tranzitnih držav in tudi držav gostiteljic. Empirična analiza obravnava poskuse uokvirjanja migrantov v kontekstu sekuritizacije. Izsledki razkrijejo, da so bili tiskani mediji dokaj nevtralni v tem procesu ali pa so celo nasprotovali pretirani sekuritizaciji migrantov, medtem ko so bili politični akterji pristranski. Slovenska vlada je imela vsaj na videz uravnovešen pristop, saj je prepoznala zakonske pravice migrantov, še posebej beguncev na eni strani in upoštevala legitimne varnostne skrbi lastnih državljanov na drugi strani. Vendar pa je v praksi sprejemala določene omejevalne ukrepe, ki so pripomogli k sekuritizaciji migracij. Ključna opozicijska politična stranka pa je bila na čelu procesa sekuritizacije migracij, pri čemer je v svojem diskurzu uporabljala selektivnost, poenostavljanje in pretiravanje. Kot razkrije naša analiza podatkov, je s tem vplivala na slovensko javno mnenje.

12.11.2019