Digitalna knjižnica Slovenije
Narodna in univerzitetna knjižnica
Splošne knjižnice
Celjsko območje
Vse knjižnice območja
Osrednja knjižnica Celje
Knjižnica Laško
Osrednja knjižnica Mozirje
Knjižnica Šentjur
Knjižnica Šmarje
Knjižnica Velenje
Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Dolenjsko območje
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Knjižnica Brežice
Knjižnica Kočevje
Valvasorjeva knjižnica Krško
Knjižnica Miklova hiša, Ribnica
Gorenjsko območje
Mestna knjižnica Kranj
Občinska knjižnica Jesenice
Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka
Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič
Goriško območje
Vse knjižnice območja
Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica
Lavričeva knjižnica, Ajdovščina
Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Koroško območje
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem
Knjižnica Radlje ob Dravi
Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec
Obalno-kraško območje
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper
Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica
Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola
Mestna knjižnica Piran
Kosovelova knjižnica Sežana
Osrednjeslovensko območje
Mestna knjižnica Ljubljana
Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
Knjižnica Domžale
Knjižnica Grosuplje
Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
Knjižnica Litija
Knjižnica Logatec
Knjižnica Medvode
Cankarjeva knjižnica Vrhnika
Pomursko območje
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona
Splošna knjižnica Ljutomer
Spodnjedravsko območje
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
Štajersko območje
Mariborska knjižnica
Knjižnica Lenart
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
Druge knjižnice
Bayerische StaatsBibliotek
Centralna pravosodna knjižnica
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani
Knjižnica Dušana Černeta Trst
Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu
Narodna in študijska knjižnica
Österreichische Nationalbibliothek
Semeniška knjižnica
Slovenska študijska knjižnica Celovec
Škrabčeva knjižnica
Univerzitetna knjižnica Maribor
Arhivi in muzeji
Arhiv Republike Slovenije
Goriški muzej
Loški muzej Škofja Loka
Muzej in galerije mesta Ljubljana
Muzej Miklova hiša
Muzej novejše zgodovine Celje
Narodni muzej Slovenije
Pokrajinski arhiv Maribor
Pokrajinski muzej Kočevje
Prirodoslovni muzej Slovenije
Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv
Slovenski etnografski muzej
Slovenski šolski muzej
Škofijski arhiv Koper
Meni
SLO
|
ENG
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
NAPREDNO ISKANJE
O nas
Sodelovanje
Pogoji uporabe
dLib statistike
Seznam partnerjev
Novice
Virtualne razstave
Pišite nam
Moj dLib.si
Epošta
:
Geslo:
Prijava
Registriraj se!
Pozabljeno geslo
domov
poizvedba
URN:NBN:SI:DOC-7EAJFU16
Zapri
Zapri
Strukturne spremembe slovenskega kazenskega procesnega prava v zadnjih dvajsetih letih
1. PDF datoteka (11 MB)
1. TXT datoteka (94 kB)
Izvoz v EndNote (RIS format)
Avtor(ji)
Šugman, Katja (avtor)
Jezik
slovenski
Vir
Zbornik znanstvenih razprav (Pravna fakulteta. 1991)
Leto
2015
Številčenje
letnik 75,
številka 1
Vsebina
kazenski postopek
kazensko pravo
kazensko pravosodje
procesno pravo
Založnik
Pravna fakulteta
Izvor
Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)
Opis
Avtorica analizira sistemske spremembe slovenskega kazenskega postopkovnega prava od časa, ko je bil sprejet zadnji enovit model kazenskega postopka leta 1967, katerega idejni naslednik je bil prvi slovenski ZKP (1994), pa vse do danes, ko je bil ta zakon že trinajstkrat noveliran. Ugotavlja, da je prišlo do največjih sistemskih sprememb pri vlogi tožilca: ta postaja aktiven usmerjevalec predkazenskega postopka in njegov dominus litis, s tem pa dobiva drugačno vlogo tudi preiskovalni sodnik: vse bolj je garant in vse manj preiskovalec. To kaže tudi na izrazito težnjo po odpravi faze preiskave in uvedbi enovitega predhodnega postopka. Naš zakon, ki je danes še vedno na instrukcijski maksimi utemeljen predstavnik mešanega tipa postopka, je tako pridobival poudarjeno adversarne vsebine. Te so predvsem pravica osumljenca, da je seznanjen s svojimi pravicami že v točki osredotočenosti preiskave, uvedba selekcijskih mehanizmov, kontradiktorno odrejanje omejevalnih ukrepov in preiskovalnih dejanj in posledično očitna aktivacija strank. Vrhunec te aktivacije pa je bila uvedba možnosti, da se postopek konča s priznanjem krivde. Obdolženec in (aktivni) tožilec sta razumljena kot enakopravna, avtonomna sogovornika, ki lahko prispevata k hitri rešitvi spora, sodišče pa ima samo še omejeno kontrolno vlogo.
Pravice
URN
URN:NBN:SI:DOC-7EAJFU16
COBISSID
14682705
Objavljeno
17.06.2016
Metapodatki
Citiranje
APA:
Šugman, Katja (2015). Strukturne spremembe slovenskega kazenskega procesnega prava v zadnjih dvajsetih letih.
Zbornik znanstvenih razprav (Pravna fakulteta. 1991)
, letnik 75, številka 1
.
URN:NBN:SI:DOC-7EAJFU16
from http://www.dlib.si
MLA:
Šugman, Katja. "Strukturne spremembe slovenskega kazenskega procesnega prava v zadnjih dvajsetih letih."
Zbornik znanstvenih razprav (Pravna fakulteta. 1991)
letnik 75. številka 1 (2015).
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7EAJFU16>
Zbornik znanstvenih razprav
1991-
(Zbirni zapis)