Avtor pri iskanju razmerja med motivom in naklepom navaja, da jima je skupna volja storiti kaznivo dejanje. Značilnost obeh je namreč s posameznikovo voljo načrtovana (naklepna) usmerjenost k motivacijskemu cilju. Naklepno kaznivo dejanje je zgolj sredstvo za dosego motivacijskega cilja, kadar je motivacijski cilj zunaj opisa kaznivega dejanja. Drugače pa je, kadar je motivacijski cilj identičen s kazenskopravno relevantno posledico; motiv se lahko v takih primerih izenači z naklepom. Pri malomarnostnih kaznivih dejanjih ne gre za hoteno in voljno ravnanje v smeri izbranega cilja, ki bi bil izenačen s kazenskopravno relevantno posledico. Sprašujemo se, kakšno bi moralo biti ravnanje, da do kazenskopravno relevantne posledice ne bi prišlo. Storilec ima dva nasprotujoča si motiva: ali preprečiti prepovedane posledice in take težnje zavirati ali pa motiv voditi k pasivni zadržanosti oziroma tveganju.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-7BT4TMZK

COBISSID

15438929

Objavljeno

26.03.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Ferlinc, Andrej (2017). Naklep in malomarnost ter motivi. Pravnik, letnik 72, številka 1/2, str. 101-123, 139-140. URN:NBN:SI:DOC-7BT4TMZK from http://www.dlib.si

MLA:

Ferlinc, Andrej. "Naklep in malomarnost ter motivi." Pravnik letnik 72. številka 1/2 (2017) str. 101-123, 139-140.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BT4TMZK>

Pravnik
1953-
(Zbirni zapis)