Opis
Avtor članka želi izpostaviti pomen Hoodove zbirke, ki po mnenju kanadistov predstavlja prelomnico v pisanju in razvoju sodobne kanadske kratke zgodbe. Flying a Red Kite (1962) predstavlja nenavadno zlivanje fikcije in stvarnosti, nekaj, česar prej ni bilo moč najti v kanadski kratki zgodbi. Za razliko od Morleya Callaghana, ki pričakuje od svojega bralca, da bo sprejel njegovo didaktiko in moralizem, Hood želi doseči prav nasproten učinek, saj želi od svojih bralcev izvabiti predvsem čustvene odzive. Hood popolnoma obvlada modernistično tehniko, ki reflektira njegovo versko prepričanje. Njegove zgodbe so prefinjene, bolj globoko umišljene, manj "zaprte" in bolj literarno zahtevne kakor Callaghanove, zato zahtevajo bolj poglobljeno branje in večkratno vračanje. Callaghan vlada svojim zgodbam, v njih interpretira, razlaga in poudarja moralni nauk na način, ki ni primeren. Hoodovo pisanje uvaja ravnotežje med opazovanjem in kontemplacijo. V Flying a Red Kite Hood v enajstih zgodbah poskuša bralca prosvetliti o moralnih, estetskih in medčloveških odnosih. Uspeh je odvisen od zmožnosti protagonistov, da sintetizirajo konkretno z abstraktnim, časovno primerno z brezčasnostjo, vsakdanje z božanskim, kot pravi Copoloff-Mechanic v Pilgrim's Progress: A Study of the Short Stories of Hugh Hood. V vseh zgodbah je čutiti dialog med dvema svetovoma: imaginarnim in materialnim. Pri svojem pisanju se Hood največkrat ukvarja s kredibilnimi književnimi osebami v več ali manj verjetnih situacijah. Te književne osebe so izpostavljene spremembam, ki imajo pozitiven učinek na njihov osebnostni razvoj. Pot do zaželenega cilja je zelo težka in zahtevna, prepletena s precejšnjim samoodpovedovanjem, a osebe so izpostavljene različnim skušnjavam, ki na trenutke prekinejo njihovo romarsko pot. Na pot jih znova požene neka božanska sila, ki jim vliva upanje in odpira oči, da uvidijo življenje v popolnoma novi in drugačni luči.