Niz Prešernovih jezikov

slovenski

2015

letnik 7, številka 1

Prešeren, France, 1800-1849   Ovidius Naso, Publius, 43 pr.n.št.-18 n.št.   slovenska poezija   romantika    latinska poezija   nemščina    barbarski jezik   Kantov kopernikanski obrat

Znanstvena založba Filozofske fakultete
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Članek se posveča analizi uvodnega mota v Nameček nemških in ponemčenih poezij "getico scripsi sermone libellum", ki jih je France Prešeren sprva namenil za objavo skupaj s Poezijami, kasneje pa jih je pustil zunaj zbirke. Članek ugotavlja, da je razlog opustitve v razmerju med linguo franco Avstro-ogrske monarhije in slovenščino. Prešeren je moto izbral namenoma, da bi svoje pisanje v nemščini identificiral s položajem Ovida, ko se znajde v pontskem izgnanstvu in začne pisati v barbarskem jeziku. Prešernova kretnja, s katero nemščino označi za barbarski jezik, najde svojo utemeljitev v romantični filozofiji modernega subjektivizma, ki temelji na Kantovem gnoseološkem obratu. Ne določa svet zavesti, temveč določa zavest svet. Zgolj v luči te sodbe a priori je bilo Francetu Prešernu mogoče zavzeti takšno stališče, na ta način pa protestirati zoper splošno prakso zatiranja njegove materinščine. Z oznako nemških poezij s slabšalnim izrazom "nameček" in s končno opustitvijo lastnih besedil, je ta filozofski nazor tudi potrdil na lastnem zgledu.

10.05.2016