Prispevek obravnava javno dražbo v izvršbi, pri čemer osrednjo pozornost nameni skupni prodaji nepremičnin in prodaji nepremičnine kot celote. Nepremičnine se v izvršilnem postopku prodajajo po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) predvsem na javni dražbi. To pomeni javno prodajo stvari najboljšemu ponudniku, pri čemer se načini prodaje med seboj razlikujejo, saj na primer Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) predpisuje več možnih načinov prodaje (z zvišanjem ali znižanjem izklicne cene itd.) kot ZIZ. Zakonodajalec je z novelo ZIZ-J sprejel spremembe, s katerimi naj bi se dosegla boljša realizacija prodanih nepremičnin. Kljub zakonodajalčevemu dobremu namenu pa način prodaje na javni dražbi v izvršbi ni dovolj izkoriščen oziroma je javno dražbo mogoče razpisati tudi na način, ki bi bil za potencialne kupce privlačnejši in za upnike uspešnejši. V praksi je problem zlasti v tako imenovani skupni (paketni) prodaji večjega števila nepremičnin in v prodaji nepremičnine kot celote. Sodišča načeloma razpisujejo ločeno prodajo posamičnih nepremičnin (v primerih, ko gre za zaokroženo celoto nepremičnin) in ločeno prodajo zgolj solastniškega deleža dolžnika. Drugače kot v izvršilnem postopku je v stečajnih postopkih skupna (paketna) prodaja nepremičnin in prodaja nepremičnine kot celote redna praksa. Prispevek ponudi praktičen način skupne prodaje nepremičnin in prodajo nepremičnine kot celote v izvršilnem postopku.

Pravice