Digitalizacija arhivskega gradiva arhitekta Eda Mihevca
Digitisation of the Edo Mihevc' archive

slovenski

2012

letnik 56, številka 3

Mihevc, Edo, 1911-1985   Digitalni arhivi   arhivsko gradivo   arhivi   slovenski arhitekti   biografije   arhitektura    digitalizacija 

Zveza bibliotekarskih društev Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Prispevek predstavlja problematiko ohranjanja arhivskega gradiva iz dediščine arhitekta Eda Mihevca. V prvem delu jedrnato oriše arhitektov opus in njegov pomen; v drugem delu natančno predstavlja problematiko hrambe in digitalizacije arhitekturnih načrtov kot dediščine 20. stoletja. Metodološko prvi del sledi klasični zgodovinopisni metodi analize virov in slogovni analizi, s katerima predstavljamo arhitektov opus. Drugi del sistematično analizira tehnične vidike materialnega varstva arhitekturnih arhivov glede na standarde. Raziskava temelji na interdisciplinarnem vrednotenju pomena arhitekturnih arhivov in je povezana s tekočim delom - bodisi z raziskavo arhitektovega opusa bodisi s popisovanjem in digitalizacijo njegovega arhiva. Ključni rezultati analize kažejo, da sta tako grajeni opus kot arhivsko gradivo arhitekta Eda Mihevca izjemnega pomena kot kulturna dediščina. Raziskava je v arhitekturnem oziru izpostavila problem izginjanja (rušitve, predelave) in pomanjkljivega vrednotenja arhitekturne dediščine 20. stoletja ter posledično zgodovinski pomen arhivskih virov. S stališča arhivske stroke razkriva detajle problematike napačne hrambe arhitekturnih načrtov, torej problem hrambe materialov (prosojni papir) in tehničnih značilnosti arhitekturnega arhivskega gradiva, ter izpostavlja pomen digitalizacije. Raziskava je pomemben prispevek za obe dotični področji (arhivistika, arhitekturno konservatorstvo), saj na konkretnem primeru odpira aktualno problematiko in obenem predstavlja konkretne izkušnje reševanja le-te. Izvirnost prispevka temelji na njegovi interdisciplinarnosti, saj ponazarja pomen hkratnega varovanja grajenega okolja z njegovimi arhivskimi viri. Varovanje grajenega korpusa je posebej pomembno z vidika ohranjanja kulturne dediščine in identitet, tako tudi trajnostnega razvoja. Hramba arhivskega gradiva pa ima posledično poseben pomen v praktičnem konservatorstvu te arhitekture, saj so izvirni načrti bistven element kot vir informacij in orodje v procesu vrednotenja, digitalizacija pa pri tem predstavlja posebno praktično in dolgoročno rešitev.

19.03.2014