Opis
Zaradi potrebe po poenotenju področja radia in televizije je Komisija aprila leta 1986 predložila predlog t. i. televizijske direktive. Med drugim je predlog vseboval tudi določbe o minimalnih zahtevanih deležih (kvotah) "evropskih del" v skupnem oddajnem času televizijskih oz. radijskih hiš. Dežele ZRN so nasprotovale predlagani direktivi, saj so bile mnenja, da Evropska Skupnost sploh nima pristojnosti urejati tega področja. Zavzele so trdno stališče, da radio in televizija spadata v področje kulture, ki pa je v njihovi izključni pristojnosti. Kljub začetnemu soglašanju Zvezne vlade s stališči dežel, se je le-ta kasneje od tega odmaknila. Pripoznala je pristojnost Skupnosti, da uredi področje radia in televizije, saj je to v skladu s pravno prakso sodišča ES, vendar pa je zanikala kvotno ureditev, saj bi šlo pri njej za poseg v vsebino kulturnega izražanja. Ker pa je kasneje ugotovila, da med preostalimi članicami ni zadostne politične volje, ki bi zagotovile črtanje kvotne ureditve iz direktive, je od te zahteve odstopila in se zadovoljila s protokolarno izjavo Komisije in Sveta, da gre pri kvotni ureditvi zgolj za politično obvezo. Vendar je ocena Zvezne vlade, da zaradi sprejetja protokolarne izjave, določba o kvotni ureditvi ne pomeni pravne obveze, dvomljiva. Iz določb same Pogodbe o ustanovitvi EGS-a kot tudi iz izjave Komisije je razvidno, da direktiva zavezuje v celoti. Zaradi tega je s soglasjem, ki ga je podala k direktivi, kršila pravice dežel, saj bi o nujnih razlogih, ki so jo prisilili, da je opustila skupno stališče z deželami v škodo le-teh, morala pravočasno obvestiti Zvezni svet ter se z njim posvetovati.