V Evropi je izum tiska skupaj s širjenjem tržnega gospodarstva ustvaril podlago za razvoj informacijske družbe. V tem procesu je knjiga v formatu kodeksa postala glavni medij za organizacijo, ustvarjanje, ohranjanje in razširjanje besedilnega znanja. Avtorja pokažeta, da je knjižni format ne samo z vsebinami, ampak tudi z obliko in nanj vezano organizacijo besedil pomembno vplival na to, kako ljudje razmišljajo in čustvujejo. V zadnjih petdesetih letih so se zaradi razvoja tiskarske in digitalne tehnologije razširili različni knjižni formati, tako da je kodeks ostal le eden od številnih nosilcev besedilnih vsebin. Ta razvoj je sprožil potrebo po novi opredelitvi knjige in hkrati postavil vprašanje, ali se z razvojem zaslonskih medijev spreminja ne samo način hranjenja in posredovanja besedilnega znanja, ampak tudi tkivo sodobnih družb. Avtorja analizirata družbeno paradigmo, v kateri knjiga izgublja status privilegiranega medija znanja, in hkrati pokažeta, kaj vse izgubimo, če se kot družba in posamezniki odpovemo branju knjižnih vsebin.

Pravice