Da lahko prihodnje generacije zaslutimo obrise nevidnih in že zaživa popolnoma zavrženih življenj dekel, bajtaric, kajžaric, kočaric, gostačk ali viničark, je moral njihova pota prečiti zločin, ki je policijske preiskovalce in pravosodne organe nagnal k raziskovanju zanikrnih in zapuščenih podrobnosti njihovega vsakdana. Medtem pa lahko le redko naletimo na popise življenj tisočih drugih žensk s socialnega roba medvojne slovenske družbe, ki svoje anonimnosti niso nikoli okrnile z ekscesnim vedenjem ali dogodkom. Življenjska pot kmečke delavke med svetovnima vojnama se je kajpak lahko in se mnogokrat tudi je zaključila brez kriminalne kartoteke, avtorica pa v članku, kjer analizira problem velike socialne razslojenosti kot poglavitni družbeni antagonizem v času med svetovnima vojnama, ugotavlja, da socialna determiniranost v desetletjih po prvi svetovni vojni niti najbolj nadarjenim članicam kmečkega proletariata ni pustila napredovati višje kot do statusa delavke, kuharice, perice ali služkinje, zato so nekatere dvig svojega socialnega položaja skušale doseči z zločinom.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-6CJ5QL8E

COBISSID

181889283

Objavljeno

06.06.2024

Metapodatki

Citiranje

APA:

Ratej, Mateja (2023). "Bajta ni drugega kakor kotišče otrok, nezadovoljnosti in nesreče". Časopis za zgodovino in narodopisje, letnik 94 = n. v. 59, številka 4, str. 54-78. URN:NBN:SI:DOC-6CJ5QL8E from http://www.dlib.si

MLA:

Ratej, Mateja. ""Bajta ni drugega kakor kotišče otrok, nezadovoljnosti in nesreče"." Časopis za zgodovino in narodopisje letnik 94 = n. v. 59. številka 4 (2023) str. 54-78.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6CJ5QL8E>

Časopis za zgodovino in narodopisje
1904-
(Zbirni zapis)