Opis
Prispevek obravnava glagolske perifraze (GP) in glagolske fraze z drugim glagolom GF(2G) v sodobnem furlanskem knjižnem jeziku in jih primerja z ustreznimi sintagmami v moderni knjižni francoščini. Izhodišče raziskave je postavka, da predstavlja glagolska perifraza v furlanščini posebno skladenjsko kategorijo, ki se jasno razlikuje od semantičnega sredstva, glagolske fraze z drugim glagolom. Kontekst določa, ali pri glagolski sintagmi prevladuje skladenjska ali semantična dimenzija, v nekaterih primerih lahko namreč ista sintagma deluje v nekem besedilu kot GP, v drugem pa kot GF(2G). Nadlaljni predmet raziskave je klasifikacija GP. Glede na zgradbo se delijo na GP z nedoločnikom, s preteklim deležnikom in z glagolnikom, po vsebini pa v več sklopov: GP za izraz temporalnosti, modalnosti, faznosti, aspektualnosti, vrste glagolskega dejanja, dosege cilja. Tipična GP je tista,katere konstanta (=glagolski element na levi strani sintagme) je glagol v osebni glagolski obliki, značilnost atipične pa je konstanta v neosebni glagolski obliki. Spremenljivka (=glagloski element na desni strani sintagme) je vedno glagol v neosebni glagolski obliki. Primerjava izvirnika Saint-Exupéryjevega Malega princa s furlanskim prevodom ter francoske in furlanske verzije Evangelija po Luku kaže, da furlanščina često poseže po GP na mestih, kjer se francoščina posluži samo polnopomenskega glagola. Skupno značilnost obravnavanih jezikov predstavlja fenomen dvojno zloženih glagolskih časov, medtem ko pozna furlanščina dve GP za izraz trpnika, francoščina pa le eno. Tudi za izraz obligativnosti razpolaga furlanščina z GP s preteklim deležnikom, ki je francoščini neznana. Francoščina pozna le eno GP, z glagolnikom, v furlanščini pa obstajata dve. Za izraz (re)iterativa furlanščina uporablja GP, v nasprotju s francoščino, ki se poslužuje predpone.Furlanske sintagme za izraz zanikanega velelnika so francoščini povsem neznane. Pomembna ugotovitev je tudi, da je furlanski GP za izraz progresivnosti ustrezala francoska sintagma enake zgradbe, ki pa je arhaizem, sodobnemu jeziku komajda še poznan.