Police interrogations through the prism of science
Policijska zaslišanja skozi prizmo znanosti

angleški

2016

socialna psihologija    zasliševanja   policija    osumljenci   prisila   preiskovalni intervju

Društvo psihologov Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Za pridobivanje informacij od človeških virov se uporablja več pristopov, ki se med seboj razlikujejo v teoretičnih temeljih, ciljih, izvedbi in etični sprejemljivosti. V članku sta kritično predstavljena in primerjana dva prevladujoča pristopa zasliševanj osumljencev, ki ju uporabljajo v policiji. Starejši in prevladujoč zasliševalski pristop je osredotočen na pridobivanje obremenilnih izjav ali priznanj s strani osumljencev, kar nevarno dviguje verjetnost pridobitve izsiljenega priznanja. Zaradi tega se ta pristop imenuje obtožilni ali prisilni, saj osumljence sili k priznanju. Novejši zasliševalski pristop, imenovan preiskovalni intervju, je osredotočen na pridobivanje točnih informacij, s katerimi policija išče dokaze za izločitev ali obdolžitev osumljenca. Verjetnost za obdolžitev in obsodbo nedolžne osebe je tako manjša, saj so osumljenci manj izpostavljeni psihičnim pritiskom. V primerjavi s prisilnim zasliševalskim pristopom je pristop zbiranja informacij etično bolj sprejemljiv, ima znanstvene temelje, omogoča pridobivanje bolj točnih informacij, pri preiskovanju kaznivih dejanj pa je vsaj toliko učinkovit kot prisilni pristop. V preiskovalno intervjuvanje so vgrajena predvsem spoznanja s področja socialne psihologije. Analiza prisilnih zasliševalskih modelov kaže, da so brez znanstveno- teoretičnih temeljev in so tako zasnovani predvsem na nepreverjenih zdravorazumskih domnevah strokovnih avtoritet. V vsesplošno bolj razvitih državah se prisilni model umika modelu zbiranja informacij, kar je povezano s praktičnim uveljavljanjem visokih standardov varovanja človekovih pravic in z ozaveščenostjo strokovne, akademske ter laične javnosti o tveganjih povezanih s prisilnimi zasliševalskimi metodami.

11.01.2018