Sull'idronimo Dragonja/Dragogna

italijanski

2015

Dragonja (reka)   etimologija   geografska imena   Istra   slovenščina   vodna imena

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Čeprav je bilo ime za reko Dragonjo kot Argaone (...) sporočeno že v 7. stoletju pri Anonymusu iz Ravenne, je s tem najstarejšim imenom sodobna hidronimska oblika sln. Draginja, hrv. Dragonja, it. Dragogna povezana le posredno. Potem ko je bila substratna predloga najprej verjetno kot Argaone prevzeta od romansko govorečih Istranov in po 10. stoletju podvržena beneškemu fonetičnemu razvoju v *Argone (tip taola > tola), je bil hidronim transonimiziran in je označeval tudi Piranski zaliv (Largone, Largon, Laron, Largom). Zaradi mikroarealne homonimije *Argone 'reka Dragonja; Piranski zaliv' se je za označevanje Dragonje zato začela uporabljati besedna zveza *fiume d'Argone, kar je povzročilo aglutinacijo v *Dargone. Ker je ob močnem deževju Dragonja pogosto poplavljala, je ta hidronimska oblika prebivalce ob območju Dragonje asociirala na zmaja/e kot akterja/e uničujočih povodnji. Jezikovni odraz tega je najprej metateza *Dargone --- *Dragone pod vplivom it. dragone 'zmaj', nato pa morfološko preoblikovanje *Dragone v Dragogna *'območje (= reka) zmajev' (tip vigna 'vinograd' < *'območje, kjer so trte'). V slovenščini in hrvaščini je hidronim Dragonja zato mladega adstratnega izvora iz istrsko beneške oblike Dragogna. Ramovševa domneva, da je ta slovensko-hrvaški hidronim substratnega izvora in da odraža slovansko metatezo likvid, je bila fonetično napačna, saj bi se tak substitut v slovenščini oziroma hrvaščini glasil **Dragin oziroma **Draginja.

11.01.2018