Masa in volumen koreninskega sistema, vej in debla v povezavi z nadzemnimi merami drevesa - primer za jelko (Abies alba Mill.) na rastiščih Omphalodo-Fagetum (Tregubov 1957) Marinček & al., 1993
Mass and volume of root system, branches and stem in relation to the above-ground measures of a tree - case study of Silver Fir (Abies alba Mill.) on Omphalodo-Fagetum sites (Tregubov 1957) Marinček & al., 1993

slovenski

2012

letnik 70, številka 3

alometrijske zveze   deblovina   panjevina   vejevina   jelka    Abies alba Mill.   Snežnik 

Zveza gozdarskih društev Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Prispevek obravnava povezave med maso koreninskega sistema, vej in debla ter nadzemno velikostjo jelke (Abies alba Mill.) na rastiščih Omphalodo-Fagetum (Tregubov, 1957) Marinček & al., 1993 v GGE Snežnik. Analiziranih je bilo petnajst jelovih dreves prsnega premera (DBH) od 21 do 85 cm. Opravljena je bila sekcijska izmera debla, izmerjena masa vej in koreninskega sistema, za določitev gostote lesa so bili odvzeti vzorci lesa vej, debla in koreninskega sistema. Povprečna gostota lesa vejevine je 595 kg/m3, lesa tržne deblovine 394 kg/m3 in lesa panjevine 365 kg/m3. Logaritem suhe mase panjevine najtesneje korelira z logaritmom volumna tržne deblovine drevesa (r = 0,981; p= 0,000); z volumnom tržne deblovine drevesa pojasnimo 96 % variabilnosti suhe mase panjevine. Logaritem suhe mase vejevine najtesneje korelira z logaritmom volumna tržne deblovine (r = 0,883; p = 0,000); na podlagi podatkovo volumnu tržne deblovine drevesa pojasnimo 76 % variabilnosti suhe mase vejevine drevesa. Delež panjevine se glede na skupno suho maso (vejevina,tržna deblovina, panjevina) giblje od 16 % do 24 %, delež vejevine od 3 % do 14 %, delež tržne deblovine pa od 65 do 79 % skupne suhe mase. Zaradi različnih osnovnih gostot lesa vejevine, panjevine in tržne deblovine je delež panjevine glede na skupni volumen povprečju večji od deleža panjevinena skupno maso. Skupna suha masa tržne deblovine, vejevine in panjevine skupaj v analiziranem sestoju z lesno zalogo 475,4 m3/ha znaša 261,6t/ha (130,8 t C/ha). Tako glede na maso in volumen največji delež zavzema tržna deblovina.

08.04.2015