Cilj prispevka je analizirati odnos med statističnimi in javnomnenjskimi kazalci neenakosti ter določiti, kako pomemben dejavnik oblikovanja stališč do neenakosti, njenega nastanka, obsega in načina regulacije je razredna pripadnost. Poglavitna ugotovitev je, da stališča do neenakosti pojasnjuje kombinacija dominantne ideologije in interesa, razred pa predstavlja enega pomembnejših elementov razlage znotraj družb. Pri tem pa dejavnik razlikovanja stališč ni razredno specifična ideologija, temveč predvsem razlike v interesnih izračunih kot posledici različnega materialnega položaja in izpostavljenosti socialno-ekonomskim tveganjem. Za Slovenijo je značilna nizka toleranca do neenakosti in velika naklonjenost osrednji vlogi države pri prerazporejanju dohodkov, pri čemer ni zaznati nikakršne razredne polarizacije stališč. Slovenija po statističnih kazalcih sodi med evropske družbe z najmanjšimi družbenimi neenakostmi, kar pa se ne odrazi v prevladujočih javnomnenjskih zaznavah, v katerih je obseg družbenih neenakosti sistematično precenjen.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-5YUQLGM9

COBISSID

30589277

Objavljeno

19.06.2014

Metapodatki

Citiranje

APA:

Malnar, Brina (2011). Trendi neenakosti v Sloveniji med statistiko in javnim mnenjem. Teorija in praksa, letnik 48, številka 4, str. 951-967, 1075. URN:NBN:SI:DOC-5YUQLGM9 from http://www.dlib.si

MLA:

Malnar, Brina. "Trendi neenakosti v Sloveniji med statistiko in javnim mnenjem." Teorija in praksa letnik 48. številka 4 (2011) str. 951-967, 1075.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5YUQLGM9>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)