Kmetijska zemljiška politika v Sloveniji med letoma 1973 in 1991

slovenski

2021

kmetijska zemljišča   SR Slovenija   zemljiška politika   zemljiški maksimum

Urbanistični inštitut Republike Slovenije

Zemljiška zakonodaja, ki je bila sprejeta leta 1973, naj bi omogočila prehod kmetijskih zemljišč v družbeno lastnino in last tistih, ki zemljišča dejansko obdelujejo, s tem pa naj bi se povečali tudi produktivnost kmetijske dejavnosti in samooskrba s hrano. Določen je bil zemljiški maksimum, ki je opredeljeval največji obseg kmetijskih zemljišč, ki so jih lahko imeli v lasti občani. Določbe glede zemljiškega maksimuma se do leta 1981 skoraj niso izvajale, saj občinske zemljiške skupnosti, zadruge in družbena podjetja niso imeli finančnih sredstev za odkup zemljišč, zato lastnikov nihče ni silil k odsvojitvi viška kmetijskih zemljišč. Izvajanje zemljiške zakonodaje je bilo povezano s številnimi težavami. Občine so zamujale s pripravo prostorskih planov, določbe o statusu kmeta pa so se v praksi razlagale ohlapno, tako da so kmetijska zemljišča lahko obdržali oziroma pri nakupu kmetijskega zemljišča uveljavili prednostno pravico skoraj vsi občani. Po letu 1981 se je skupno število kmetijskih gospodarstev začelo zmanjševati, kmetijska gospodarstva, ki so nadaljevala dejavnost, pa so se začela povečevati. Čeprav iz statističnih podatkov ni razvidna lastniška struktura, je vendarle mogoče sklepati, da jena proces povečevanja kmetijskih gospodarstev pozitivno vplivala tudi zemljiška zakonodaja, ki še danes temelji na izhodiščih, sprejetih leta 1973.

30.05.2023