Kulturna dediščina je izvirno upravni in birokratski koncept, ki je šele v zadnjih treh desetletjih prešel tudi v strokovno rabo. K nastajanju Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine so pomembno prispevali etnomuzikologi in folkloristke, toda v Sloveniji je prišlo do nesorazmerja pri vnosih v nacionalni register, ki zadevajo petje in glasbo. Ključno za kulturno dediščino je njeno razmerje z državo in skupnostmi, ki ga morajo upoštevati tudi strokovna ravnanja. V slovenskem zakonu zamolčana etnološka kulturna dediščina bi morala prva integrirati doslej ločena področja njenega varovanja.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-5MFBBJWQ

COBISSID

68742242

Objavljeno

06.05.2019

Metapodatki

Citiranje

APA:

Muršič, Rajko (2018). Od izročil do nesnovne kulturne dediščine. Etnolog. Nova vrsta (Ljubljana), letn. 28 = 79, str. 15-40. URN:NBN:SI:DOC-5MFBBJWQ from http://www.dlib.si

MLA:

Muršič, Rajko. "Od izročil do nesnovne kulturne dediščine." Etnolog. Nova vrsta (Ljubljana) letn. 28 = 79 (2018) str. 15-40.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MFBBJWQ>

Etnolog. Nova vrsta
1991-
(Zbirni zapis)