Pharmacogenetics of thiopurines : can posology be guided by laboratory data?

angleški

2004

letnik 38, številka 2

6-merkaptopurin   Azatioprin   črevesne bolezni   Genotip   Kromatografija visokotlačna, tekočinska   Metiltransferaze   mutacije   Polimerazna, verižna reakcija   Polimorfizem, omejene dolžine fragmentov   Vnetne, črevesne bolezni   zdravljenje

Društvo radiologije in onkologije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

lzhodišče. Namen študije je bil ugotoviti odvisnost med mutacijami v genu TPMT, oslabljeno encimsko aktivnostjo zaradi teh mutacij in klinično toksičnostjo zdravljenja s tiopurinskimi antimetaboliti. Material in metode. Vštudijo smo vključili 44 bolnikov z vnetnim obolenjem črevesja, ki so bili zdravljeni z azatioprinom. Iz vzorcev krvi vsakega bolnika smo izločili DNK indoločili genotip s polimerazno verižno reakcijo, da bi tako našli tri najpogostejše genske mutacije. Encimsko aktivnost smo merili z visokoločljivostno tekočinsko kromatografijo na razgrajenih celičnih vsebinah rdečih krvničkah. Rezultati. Med izbranimi bolniki so bili 4 (9,0%) pri mutacijah gena TPMT heterozigotni, medtem ko med njimi pri teh mutacijah nihčeni bil homozigoten. Z raziskavo lahko potrdimo popolno soodvisnost med mutiranim genotipom TPMT in oslabljeno encimsko aktivnostjo. Pri primerjanju posameznikov z mutiranim genotipom in normalnim genotipom TPMT nismo opazili sprememb v toksičnosti. Zaključek. Z metodami genotipiziranja, ki temeljijo nastrateški uporabnosti DNK, je mogoče enostavno in zanesljivo odkriti homozigote TPMT - posameznike, ki jih ne smemo zdraviti s tiopurini. Hkrati paugotavljamo, da običajnejše in manj nevarne oblike toksičnosti tiopurinov povzročajo drugi dejavniki, ki niso povezani z mutacijami omenjenega gena TPMT.

16.09.2009