Opis
Namen prispevka je zapolniti vrzel v znanju te sicer zelo razširjene in številčne vrste v Sloveniji. Mlakarica je ena najpogosteje opazovanih vrst vodnih ptic pri nas, ki na območju rednih monitoringov pogosto doseže frekvenco pojavljanja 100 %. Mlakarica je tudi najbolj dominantna vrsta vodne ptice pri nas z razponom dominance 17,5–89,0 %. Samice dosegajo samo 36,7 % vseh opazovanih mlakaric z najvišjim deležem (41,5 %) pozimi in najnižjim v začetku gnezdenja (14,7 %), ko so samice na gnezdih. Mlakarica je najštevilčnejša med jesensko selitvijo in pozimi. V Sloveniji zabeležena gnezditvena sezona traja večji del leta, od sredine januarja pa vse do začetka decembra. Glavnina samic spelje svoje v povprečju 6,2 ± 2,66 veliko leglo med aprilom in julijem. Velikost legla upada s časom, starostjo mladičev in nadmorsko D. Bordjan: The Mallard Anas platyrhynchos in Slovenia: a review with an estimation of its current population 101 višino in je najvišja na bazenih za odpadne vode ter na obalnih mokriščih (7,3), najnižja pa na globokih zadrževalnikih (5,7) in jezerih (5,6). Zares visokih gostot gnezdečih parov v Sloveniji nismo zabeležili in gostote so bile podobne povprečnim gostotam mlakarice po svetu. V Sloveniji ocenjeno gnezdi 1473–3763 parov in prezimuje v povprečju 22.237 (10.376–32.010) osebkov mlakaric. Velika večina mlakaric prezimuje v SV Sloveniji, največ na reki Dravi na Ptujskem (do 8330 os.) in Ormoškem jezeru (do 5400 os.). Največ mlakaric prezimuje na stoječih vodnih telesih, na rekah pa na urbanih odsekih, kjer se zadržujejo v večjem številu zaradi krmljenja in varnosti. Slovenska zimska populacija mlakarice je v upadu, verjetno zaradi vse toplejših zim. Najvišje število mlakaric na selitvi je bilo zabeleženo spomladi na Cerkniškem jezeru (4581) in jeseni na zadrževalniku Medvedce (3379). V obdobju med 2001 in 2018 je bilo ustreljenih 72.731 mlakaric, večina v SV Sloveniji (28 % v Pomurskem lovsko-upravljavskem območju). Število letno ustreljenih mlakaric upada v vseh lovsko-upravljavskih območjih in je upadlo za 64 % od leta 2001. V lovskih evidencah je najpomembnejši vzrok smrtnosti mlakaric lov, ki dosega 97,4 % vse zabeležene smrtnosti. Med drugo zabeleženo smrtnostjo je najpomembnejše plenjenje, ki dosega 1,1 % smrtnosti. Ker je pri mlakarici največja zabeležena smrtnost pri mladičih, ki niso zajeti v uradne lovske statistike, ter ker je zaznavnost naravne smrtnosti občutno nižja od lova, je zelo verjetno naravna smrtnost vrste pri nas močno podcenjena. Kljub dolgi tradiciji obročkanja in velikemu številu ulovljenih mlakaric imamo zelo malo ponovnih najdb obročkanih mlakaric, v zadnjih 100 letih le devet tujih najdb. Slednje nakazuje na možnost, da lovci ne poročajo o najdbah Slovenskemu centru za obročkanje ptic. Z izjemo obdobja 1972–1975, ko je bilo obročkanih 87 % vseh mlakaric, je intenzivnost obročkanja mlakarice pri nas zelo nizka. Rezultat je samo sedem najdb naših mlakaric na tujem. Največja razdalja na tujem najdene mlakarice je iz Ukrajine (1290 km), medtem ko je izvor najdaljše tuje najdbe pri nas je iz Finske (2075 km). V Sloveniji so bile zabeležene samo barvne oblike s svetlejšim perjem, ki so posledica tvorbe premalo melanina. Prav tako redki pri nas so križanci in mešani pari z drugimi vrstami rac.