Z vstopom v EU država postane del notranjega trga, na katerem je zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Prost pretok blaga v EU ima najdaljšo tradicijo, zato je povezanost na tem področju dobra. Trg storitev je integriran slabše, pretok oseb pa je skromen. Visoka raven pretoka kapitala in integracija kapitalskih in finančnih trgov se hitro spreminjata. Slovenija je v skupni trg dobro vpeta; njena povezanost z EU je na vseh štirih elementih blizu povprečnim vrednostim ali pa jih presega. Nadpovprečen del slovenske trgovine se odvija z državami EU. Povezanost na področju storitev tudi v Sloveniji zaostaja za povezanostjo na področju blaga. Na trgu dela in kapitala je Slovenija močno vezana na tradicionalne trge nekdanje Jugoslavije. Od tam prihaja večina zaposlenih tujcev, redki Slovenci, ki se zaposlujejo v tujini, odhajajo v druge članice EU. Kar štiri petine tujih neposrednih naložb v Sloveniji prihaja iz EU, manj kot petina slovenskih pa gre v EU.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-51R2IKUI

COBISSID

12644945

Objavljeno

03.12.2022

Metapodatki

Citiranje

APA:

Ahtik, Meta (2012). Vpetost Slovenije v notranji trg osem let po vstopu v Evropsko unijo. Gospodarska gibanja, številka 448, str. 27-43. URN:NBN:SI:DOC-51R2IKUI from http://www.dlib.si

MLA:

Ahtik, Meta. "Vpetost Slovenije v notranji trg osem let po vstopu v Evropsko unijo." Gospodarska gibanja številka 448 (2012) str. 27-43.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-51R2IKUI>

Gospodarska gibanja
1971-
(Zbirni zapis)