Julijske Alpe so vojaškogeografsko pomembno območje že od svoje poselitve dalje. Prevladujejo vojaškogeografske smeri po dolinah in čez prevale ter obrambne linije po gorskih grebenih. Izrazit pomen so dobile v 19. in 20. stoletju. Tu je potekala največja fronta v visokogorju med prvo svetovno vojno. Njeni ostanki so vidni še danes. Meja med Italijo in Jugoslavijo po razvodju med Sočo in Savo je bila izrazita ločnica, okrepljena z utrdbami, ovirami in jarki v osrčju Julijskih Alp. V času hladne vojne je po zahodnem obrobju Julijskih Alp potekala tudi ideološka ločnica. Vojaški strategi so predvidevali uporabo vojaškogeografskih smeri proti vzhodu in zahodu. Zaradi geopolitičnih sprememb po letu 1991, vojaškogeografske smeri čez Julijske Alpe niso več posebnega pomena za varnost Slovenije. Danes prevladujejo druge vojaške dejavnosti. Izstopa urjenje vojakov, podčastnikov in častnikov Nata v visokogorskih razmerah na območju Pokljuke in Triglavskega pogorja. Vojaški objekti dobivajo tudi turistični pomen.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-512XW0HQ

COBISSID

11285090

Objavljeno

16.09.2009

Metapodatki

Citiranje

APA:

Bratun, Zvonimir (1999). Vojaškogeografsko vrednotenje območja Julijskih Alp. Dela - Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, številka 13, str. 249-262. URN:NBN:SI:DOC-512XW0HQ from http://www.dlib.si

MLA:

Bratun, Zvonimir. "Vojaškogeografsko vrednotenje območja Julijskih Alp." Dela - Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani številka 13 (1999) str. 249-262.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-512XW0HQ>

Dela - Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani
1990-
(Zbirni zapis)