Opis
Izhodišča. Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) pri otrocih in mladostnikih pogosto poteka z nespecifičnimi kliničnimi znaki, ki so lahko podobni funkcionalnim motnjam, zato je diagnoza KVČB pogosto postavljena pozno ali pa celo spregledana. V pediatriji so v klinični praksi še posebno zaželjeni zanesljivi neinvazivni diagnostični testi, ki ločijo KVČB od funkcionalnih motenj. Številni serološki označevalci se že uporabljajo kot neinvazivni diagnostični testi v diagnostiki KVČB v pediatriji. Namen naše raziskave je bil določiti prevalenco ter diagnostično uporabnost seroloških označevalcev - protiteles proti citoplazemskim antigenom nevtrofilcev (Antineutrophil Cytoplasmic Antibodies - ANCA), protiteles proti kvasovki Saccharomyces cerevisiae (Anti-Saccharomyces Cerevisiae Antibodies - ASCA), protiteles proti eksokrinemu delu pankreasa (Pancreas Antibodies - PAB) in protiteles proti čašastim celicam (Goblet cells Antibodies - GAB) posamezno in v kombinaciji pri otrocih in mladostnikih s KVČB. Bolniki in metode. V vzorcih serumov 49 otrok in mladostnikov s KVČB in 53 otrok in mladostnikov kontrolne skupine, ki niso imeli KVČB, smo ugotavljali prisotnost protiteles p-ANCA, ASCA IgG, ASCA IgA, PAB and GAB. Protitelesa p-ANCA, PAB in GAB smo določali z metodo indirektne imunofluorescence, protitelesa ASCA IgG in IgA pa z encimsko-imunsko metodo ELISA. Dodatno smo vsem bolnikom s Crohnovo boleznijo določali morebitno prisotnost treh najpomembnejsih mutacij v genu NOD2/CARD15 z metodo polimerazne verižne reakcije (PCR), opredelili umestitev vnetja, določili indeks telesne mase in stopnjo aktivnosti vnetja s pediatričnim indeksom aktivnosti bolezni (PCDAI) ob postavitvi diagnoze. Rezultati. Ugotovili smo visoko prevalenco p-ANCA protiteles pri bolnikih z ulceroznim kolitisom (UK) (82,3 %), medtem ko je bila prevalenca ASCA protiteles pri bolnikih s Crohnovo boleznijo (CB) nekoliko nižja (67,9 %). Prevalenca PAB protiteles pri CB in GAB pri bolnikih z UK je bila še nižja (35,7 % za PAB pri CB in 23,5 % za GAB protitelesa pri UK). Občutljivost, specifičnost, pozitivna napovedna vrednost (PPV) in negativna napovedna vrednost (NPV) omenjenih seroloških označevalcev v diagnostičnem razlikovanju KVČB od zdravih preiskovancev so bile sledeče: za p-ANCA: 82 %, 100 %, 100 %, 94 %; za ASCA IgG: 68 %, 94 %, 86 %, 84 %; za ASCA IgA: 54 %, 100 %, 100 %, 80%; za PAB: 36 %, 98 %, 91 %, 74 % in za GAB: 23 %, 100 %, 100 %, 80 %. V razlikovanju med CB in UK pa so občutljivost, specifičnost, pozitivna napovedna vrednost (PPV) in negativna napovedna vrednost (NPV) znašale: za p-ANCA: 82 %, 82 %, 74 %, 88 %; za ASCA IgG: 68 %, 100 %, 100 %, 65 %; za ASCAIgA: 54 %, 100 %, 100 %, 57 %; za PAB: 36 %, 100 %, 100 %, 49 % in za GAB:23 %, 100 %, 100 %, 68 %. V naši študiji nismo potrdili statistično pomembne povezave med prisotnostjo ASCA protiteles in treh najpogostejših mutacij v genu NOD2/CARD15 pri bolnikih s CB. Prav tako nismo potrdili povezave med ASCA pozitivnim serološkim statusom in ilealno umestitvijo vnetja ter pozitivno družinsko anamnezo. Ugotovili pa smo statistično pomembno povezavo med prisotnostjo ASCA protiteles z večjo aktivnostjo CB in nižjim indeksom telesne mase pri bolnikih s CB. Zaključki. Zaradi visoke specifičnosti ter pozitivne napovedne vrednosti so serološki označevalci p-ANCA, ASCA IgG, ASCA IgA, PAB in GAB tako samostojno kot v kombinaciji pomembni neinvazivni diagnostični testi. V vsakodnevni klinični praksi nam koristijo predvsem v diagnostični razmejitvi med kronično vnetno črevesno boleznijo in funkcionalnimi motnjami ter pri odločitvi za invazivne diagnostične metode. Zaradi prenizke občutljivosti pa niso primerni za uporabo kot presejalni testi za kronično vnetno črevesno bolezen v pediatrični populaciji.