V prispevku pokažemo, zakaj je analitično zmotno reducirati religijo na verovanje. Sprva na podlagi pregleda relevantnih virov pokažemo na obstoj družbenega konsenza, ki pravi, da je religija stvar verovanja. Nadalje pokažemo, da si ta isti konsenz deli eden izmed prevladujočih raziskovalnih programov sociologije religije – teorija racionalne izbire. V drugem delu prispevka pokažemo, da bi s konsenzom morali prelomiti na podlagi dveh primerov: utelešene religije in karizmatičnega krščanstva. Raziskave utelešene religije učijo, da delovanja človeške kognicije ni mogoče ločiti od telesa. Hkrati primer karizmatičnega krščanstva predstavlja globalno popularno religijo, za katero je značilno, da je izrazito telesna. Na podlagi primerov besedilo sklenemo s pozivom k epistemološkemu prelomu v luči aktualnih in napovedanih sprememb religijske demografije.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-4JUQ6A6O

COBISSID

155161347

DOI

10.51936/dr.39.102.37-62

Objavljeno

02.10.2023

Metapodatki

Citiranje

APA:

Jurekovič, Igor (2023). Onkraj redukcije religije na verovanje. Družboslovne razprave, letnik 39, številka 102, str. 37-62. URN:NBN:SI:DOC-4JUQ6A6O from http://www.dlib.si

MLA:

Jurekovič, Igor. "Onkraj redukcije religije na verovanje." Družboslovne razprave letnik 39. številka 102 (2023) str. 37-62.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JUQ6A6O>

Družboslovne razprave
2014
(Zbirni zapis)